(1) Posel s finančnimi instrumenti, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun, pomeni izvršitev naročila stranke, pod pogojem, da investicijsko podjetje pri takem poslovanju deluje za račun stranke.

(2) Če se ne dokaže drugače, se šteje, da posel, ki ga investicijsko podjetje sklene s stranko za svoj račun:

1. na podlagi predhodnega strankinega povpraševanja za ceno takega finančnega instrumenta,

2. na podlagi predhodno javno objavljenih cen investicijskega podjetja za tak finančni instrument ali

3. glede katerega je po veljavni tržni praksi običajno, da stranke povprašujejo za ceno takega finančnega instrumenta pri več osebah,

ne pomeni delovanja za račun stranke.

(3) Če se ne dokaže drugače, se ne glede na prejšnji odstavek šteje, da investicijsko podjetje, kadar sklene s stranko posel za svoj račun, deluje za račun stranke, če:

1. je stranka fizična oseba,
2. investicijsko podjetje za konkretni posel za svoj račun s stranko opravlja storitev borznega posredovanja za stranko ali
3. se investicijsko podjetje in stranka tako za konkretni posel pisno dogovorita.