(1) Obveznost za obračun trošarine iz prejšnjega člena ne nastane pri vnosu trošarinskih izdelkov v Slovenijo, če jih fizična oseba sama vnese in prevaža za lastno porabo in količine v trenutku vnosa ne presegajo:

• 800 kosov cigaret oziroma 100 mililitrov polnila za elektronske cigarete oziroma 800 zvitkov tobaka za segrevanje;
• 400 kosov cigarilosov;
• 200 kosov cigar;
• 1 kilograma drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje;
• 10 litrov žganih pijač;
• 20 litrov vmesnih pijač;
• 90 litrov vina, ki vključujejo največ 60 litrov penečega vina;
• 110 litrov piva.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je vnos cigaret brez obveznosti za obračun trošarine količinsko omejen na 300 kosov, če trošarina v državi članici, v kateri je za te cigarete bila trošarina plačana, ne dosega minimalnega zneska, določenega z Direktivo 2011/64/EU.

(3) Za trošarinske izdelke, ki ne presegajo količin iz prvega in drugega odstavka tega člena, lahko davčni organ presodi, da so vneseni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti in zanje nastane obveznost za obračun trošarine v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. Pri presoji davčni organ upošteva predvsem naslednje:

• status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki;
• namembni kraj pošiljke in obliko prevoza;
• dokumente, ki se nanašajo na pošiljko;
• naravo in količino izdelkov;
• pogostost vnašanja izdelkov.

(4) Za vnos energentov v Slovenijo, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine, se šteje prevoz energentov v skladu s 3. točko prvega odstavka 14. člena tega zakona.

(5) Za trošarinske izdelke, ki presegajo količine iz prvega in drugega odstavka tega člena in niso tobačni izdelki, za katere sprostitev v porabo v Sloveniji v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona ni dovoljena, ali vnos energentov ni v skladu s četrtim odstavkom tega člena, nastane v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena obveznost za obračun trošarine, ki se obračuna v skladu z desetim odstavkom 8. člena tega zakona.