(1) Pri načrtovanju razvoja poselitve je treba v ureditvenih območjih naselij in njihovih delih zagotavljati zadosten obseg javnih površin.

(2) Pri načrtovanju in razmeščanju območij javnih površin v ureditvenem območju naselja se upoštevajo:

• enakovredna preskrbljenost in dostopnost za vse prebivalce;
• potrebe po raznoliki uporabi teh površin (preživljanje prostega časa, šport in rekreacija, varna igra otrok, izobraževanje, zagotavljanje drugih posebnih funkcij);
• funkcionalna vključenost teh površin v okoliški prostor;
• naravne in grajene značilnosti prostora naselja (reliefne značilnosti, vode, delež in razmestitev naravnih sestavin);
• potrebe po ustrezni členitvi grajene strukture in prepoznavni podobi naselja;
• doseganje ugodnih klimatskih in zdravih življenjskih razmer v naselju;
• zagotavljanje varstva pred hrupom;
• zeleni sistemi oziroma povezljivost zelenih in grajenih odprtih površin v naselju in zunaj naselij, vključno s pešpotmi in kolesarskimi potmi;
• ohranitev prepoznavnih značilnosti naselja ali delov naselja;
• kakovostno oblikovanje;
• velikost naselja in njegov pomen v širšem prostoru;
• ohranitev življenjskega prostora prostoživečih rastlin in živali.

(3) Območja javnih zelenih in grajenih odprtih površin se ne spreminjajo v drugo namensko rabo, razen če se v bližini zagotovi enakovredno velika, namenu primerna površina in izboljša dostopnost teh površin v ureditvenem območju naselja, javna zelena površina pa se vključi v zeleni sistem naselja.