(1) Načrtovanje družbene infrastrukture je načrtovanje novih območij in objektov ter posodabljanje obstoječih območij in objektov družbene infrastrukture zaradi zagotavljanja dostopnosti in kakovosti do storitev splošnega pomena.

(2) Z načrtovanjem območij in objektov družbene infrastrukture se zagotavljajo:

• primerna, kakovostna, enakovredna, trajnostna in univerzalna dostopnost dobrin v omrežju naselij;
• zmanjševanje razlik med območji in socialnimi skupinami prebivalstva;
• kakovost bivanja.

(3) Pri načrtovanju območij in objektov družbene infrastrukture se upoštevajo:

• demografski razvoj ter druge značilnosti in potrebe prebivalstva;
• razporeditev, vloga in funkcija naselij v omrežju naselij;
• obstoječa razporeditev objektov in območij družbene infrastrukture;
• mobilnost prebivalstva in minimalni standardi dostopnosti do kakovostnih storitev;
• medgeneracijska povezanost.