(1) Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, gluhoslepi študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra in študenti s psihosocialnimi težavami.

(2) Študenti s posebnim statusom po tem zakonu so študenti, ki so kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki, drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, in študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.

(3) Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev, ki ga po razgovoru s študentom pripravi visokošolski zavod, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov iz prvega odstavka 114. člena tega zakona.

(4) Študenti uveljavljajo status iz tega člena z vložitvijo vloge na visokošolskem zavodu, na katerega so vpisani, ob vpisu ali kadar koli med študijskim letom.

(5) V postopkih v zvezi s pridobitvijo statusa iz prejšnjega odstavka oziroma njegovim prenehanjem, odloča komisija, ki jo določi visokošolski zavod.

(6) O pritožbah zoper odločitve iz prejšnjega odstavka odloča posebna pritožbena komisija, ki jo določi visokošolski zavod.

(7) V postopkih iz petega in šestega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(8) Podrobnejše določbe glede pridobitve in izvrševanja pravic iz tega člena oziroma njihovega prenehanja določi minister.