(1) Delodajalci in tuji delodajalci, ki zaposlujejo tujce, ter pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklenejo pogodbo o delu in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v Republiki Sloveniji, so tem tujcem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

(2) Minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, ter minister, pristojen za zdravje, skupaj izdajo podzakonski akt, s katerim določijo minimalne bivanjske in higienske standarde.

(3) Minimalni bivanjski standardi določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.

(4) Minimalni higienski standardi določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.

(5) Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer smiselno upošteva določbo 26.i člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo).