S tem zakonom se določajo pogoji za zaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela.

(1) Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z resolucijo o migracijski politiki določi temelje politike zaposlovanja in dela tujcev, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu s sprejeto politiko zaposlovanja in dela tujcev sprejema strategije s področja delovnih migracij, sklepa mednarodne pogodbe, s katerimi določa pogoje za zaposlovanje delavcev in pretok storitev, ter sprejema ukrepe za zaščito domačega trga dela, določene s tem zakonom.

(3) V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), državami članicami Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije, lahko vlada predlaga državnemu zboru uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostno klavzulo).

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

• Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
• Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
• Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44);
• Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004, str. 19);
• Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375 z dne 23. 12. 2004, str. 12);
• Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289 z dne 3. 11. 2005, str. 15);
• Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001, str. 162);
• Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L št. 31 z dne 6. 2. 2003, str. 101);
• Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L št. 304 z dne 30. 9. 2004, str. 96);
• Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24);
• Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17).

Za potrebe tega zakona imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

1. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec): oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije;
2. begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec): tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status begunca;
3. prosilec ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec za mednarodno zaščito): tujec, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, status prosilca za mednarodno zaščito;
4. oseba s subsidiarno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status osebe s subsidiarno zaščito;
5. oseba z začasno zaščito: tujec, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, priznan status osebe z začasno zaščito;
6. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter drug subjekt, določen z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki zaposluje fizično osebo na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
7. visokokvalificirana zaposlitev: zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo;
8. modra karta EU: dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve, ki se izda v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, in imetniku omogoča, da vstopi, prebiva in se zaposli v Republiki Sloveniji;
9. sezonsko delo: občasna oblika dela ali zaposlitve v kmetijstvu in gozdarstvu, ki je neločljivo povezana s sezono, v kateri je za posamezno dejavnost značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili;
10. dnevni delovni migrant ali dnevna delovna migrantka (v nadaljnjem besedilu: dnevni delovni migrant): tujec s stalnim prebivališčem v sosednji državi, ki dnevno prihaja v Republiko Slovenijo na delo ali zaradi zaposlitve in se dnevno vrača v državo, v kateri ima stalno prebivališče;
11. samozaposlena oseba: tujec, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja s samostojnim delom, ki ga opravlja na podlagi vpisa v poslovni register, in je zavezanec za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje ali se sam pridruži zavarovanju;
12. zastopnik ali zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik): tujec, ki je po zakonu ali aktu pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika določen za zastopanje pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika in je vpisan v ustrezen register;
13. napoteni delavec ali napotena delavka (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec): tujec, ki je v delovnem razmerju pri tujem delodajalcu v času izvajanja pogodbene storitve na ozemlju Republike Slovenije in zanj delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje;
14. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec): fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti in ima prebivališče ali sedež v tretji državi;
15. tržna prisotnost: prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji s podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50-odstotnim lastniškim deležem;
16. gibanje oseb znotraj združb: začasna premestitev tujca, zaposlenega pri tujem delodajalcu, ki je tržno prisoten v Republiki Sloveniji, v organizacijsko enoto v Republiki Sloveniji;
17. čezmejna storitev: storitev, ki jo v Republiki Sloveniji izvaja tuji delodajalec ali tujec na podlagi pogodbe s slovenskim delodajalcem ali fizično osebo;
18. poslovni obiskovalec ali poslovna obiskovalka (v nadaljnjem besedilu: poslovni obiskovalec): tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, ne da bi pridobival dohodek v Republiki Sloveniji ali neposredno opravljal javno prodajo ali storitve, temveč samo sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali podobnih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti v državi so časovno omejene na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa;
19. rezident ali rezidentka za daljši čas (v nadaljnjem besedilu: rezident za daljši čas): tujec, ki ni državljan države članice EU in ima v drugi državi članici EU dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let;
20. državljan ali državljanka EU (v nadaljnjem besedilu: državljan EU): tujec z državljanstvom druge države članice EU;
21. državljan ali državljanka EGP (v nadaljnjem besedilu: državljan EGP): tujec z državljanstvom države članice EGP;
22. tretja država: vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija;
23. raziskovalec ali raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec): tujec, ki ni državljan države članice EU, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev, in ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije;
24. žrtev trgovine z ljudmi: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi trgovine z ljudmi;
25. žrtev nezakonitega zaposlovanja: tujec, ki ni državljan države članice EU in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi nezakonitega zaposlovanja.

(1) Določbe tega zakona veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače.

(2) Za zaposlitev ali delo v Republiki Sloveniji delovnega dovoljenja ne potrebujejo in se določbe tega zakona ne uporabljajo za:

1. tujce, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do privilegijev in imunitete in razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve;
2. tujce, ki v državi opravljajo storitve na podlagi ustreznih sporazumov z mednarodnimi organizacijami, sporazumov med pristojnimi institucijami ali v okviru mednarodnih projektov o strokovno tehnični pomoči, izobraževanju, izpopolnjevanju ali raziskovanju;
3. tujce, ki so kot poročevalci za tuje medije ali tuji dopisniki akreditirani v Republiki Sloveniji;
4. tujce, ki opravljajo duhovniški poklic v okviru ustanovljenih verskih skupnosti, in tujce, ki organizirajo oziroma vodijo karitativno in humanitarno dejavnost v okviru registriranih organizacij in verskih skupnosti;
5. tujce, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ali ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, opravljajo storitve za potrebe obrambe in varnosti države, in osebe, ki se strokovno izpopolnjujejo na teh področjih;
6. tujce, ki so člani posadke ladij, posadke letal ali opravljajo prevoze v cestnem ali železniškem prometu in so zaposleni pri tujem delodajalcu;
7. tujce, ki so v skladu z zakonom vpisani v sodni register v Republiki Sloveniji kot ustanovitelji, družbeniki ali člani nadzornih svetov gospodarskih družb, za opravljanje dela v tej funkciji, in obenem niso vpisani v sodni register kot zastopniki;
8. poslovne obiskovalce;
9. tujce in njihovo spremljevalno tehnično osebje, ki kot predavatelji sodelujejo na organiziranih strokovnih srečanjih, predstavljajo znanstvene dosežke ali občasno sodelujejo pri njihovem izvajanju ali opravljajo začasno raziskovalno delo (sobotno leto);
10. tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji status vajenca, dijaka ali študenta in na tej podlagi opravljajo vajeništvo ali študentsko delo, ter tujce, ki opravljajo vajeništvo ali študentsko delo na podlagi sporazumov o izmenjavi študentov ali dijakov;
11. tujce, ki opravljajo prostovoljno delo na podlagi zakona, ki ureja prostovoljstvo;
12. tujce, ki osebno opravljajo storitve ustvarjanja s področja kulture kot udeleženci kulturnih delavnic, srečanj, kolonij ali drugih kulturnih dogodkov ali kot poročevalci o njih; kot ustvarjalci in poustvarjalci s področja glasbene, glasbeno-scenske, plesne in baletne umetnosti; s področja literarnih umetnosti; s področja fotografske, video in filmske umetnosti; s področja umetnosti elektronskih medijev; s področja vizualne umetnosti, arhitekture in oblikovanja, intermedijske umetnosti, uprizoritvene umetnosti; s področja varovanja kulturne dediščine, knjižničarstva, arhivistike in ustvarjalne kulture ter kot spremljajoče instruktažno, poročevalsko, organizacijsko in tehnično osebje;
13. tujce, ki sodelujejo na športnih in šahovskih prireditvah;
14. raziskovalce, ki imajo sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, in za raziskovalce, ki izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev v Republiki Sloveniji in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca;
15. tujce, ki v Republiki Sloveniji prebivajo v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, in opravljajo dela, ki se po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in tujci, ki opravljajo malo delo v skladu z zakonom, ki ureja malo delo, in že prebivajo v Republiki Sloveniji v skladu z določbami zakona, ki ureja prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, razen v primerih, ko tujci prebivajo v Republiki Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela in nimajo osebnega delovnega dovoljenja ali prostega dostopa na slovenski trg dela;
16. tujce, ki so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v Republiki Sloveniji sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v Republiki Sloveniji in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v razvid zasebnih športnih delavcev, v času treh mesecev, šteto od dneva prvega vstopa v Republiko Slovenijo;
17. tujce, ki na območju Republike Slovenije spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje razvoja turizma, ali gorski vodniki, ki opravljajo dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gorske vodnike.

(3) V dvomu, ali gre za primere iz prejšnjega odstavka, poda mnenje minister, pristojen za delo, razen v primeru poročanja za tuje medije iz 3. točke prejšnjega odstavka in storitev ustvarjanja s področja kulture iz 12. točke prejšnjega odstavka, ko poda mnenje minister, pristojen za kulturo.

(1) Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež, podružnico ali prebivališče v Republiki Sloveniji, ali ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe.

(2) Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.

(3) Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja storitve kot napoteni delavec ali opravlja druge oblike dela, ki temeljijo na pogodbah o delu ali drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(4) Tujec z dovoljenjem za zaposlitev ali z dovoljenjem za delo sme v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje, razen zastopnika, ki lahko opravlja vsa dela v okviru dejavnosti, za opravljanje katerih je delodajalec registriran.

(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, lahko za opravljanje te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali imajo prost dostop na slovenski trg dela.

(6) Kadar je delodajalec fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali drugo civilnopravno pogodbo le s tujcem, ki ima prost dostop na trg dela ali osebno delovno dovoljenje, razen osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev.

(7) Tujci, ki so zaposleni ali opravljajo delo v Republiki Sloveniji, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu z zakoni, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

Tujci, ki so v Republiki Sloveniji zaposleni v skladu z določbami tega zakona, so glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi državljani.

(1) Poleg tujcev, ki jih kot brezposelne osebe določa zakon, ki ureja trg dela, se za brezposelne osebe štejejo tudi tujci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja trg dela, in:1. imajo prost dostop na slovenski trg dela,in:

1. imajo prost dostop na slovenski trg dela,
2. so žrtve trgovine z ljudmi ali žrtve nezakonitega zaposlovanja,
3. so osebe s subsidiarno zaščito, ali
4. imajo modro karto EU.

(2) Do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti so upravičeni vsi tujci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja trg dela, in po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(1) Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujec v Republiki Sloveniji lahko opravlja delo, se zaposli ali samozaposli brez delovnega dovoljenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, v primeru iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

(2) Pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela imajo:

1. družinski člani slovenskega državljana, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za družinskega člana;
2. državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije, ki svojo pravico dokazujejo z državljanstvom države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;
3. družinski člani državljanov iz prejšnje točke, ki nimajo državljanstva države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela;
4. tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji;
5. begunci, ki svojo pravico dokazujejo z dokumentom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito;
6. tujci, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, po enem letu prebivanja v Republiki Sloveniji, dokler imajo v Republiki Sloveniji veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, s katerim tudi dokazujejo svojo pravico do prostega dostopa na trg dela;
7. tujci slovenskega rodu do tretjega kolena v ravni vrsti, ki svojo pravico dokazujejo z dovoljenjem za začasno prebivanje za tujca slovenskega rodu.

(3) Za družinske člane slovenskega državljana in družinske člane državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo osebe, ki jim je zaradi združitve družine izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ali vizum za dolgoročno bivanje.

(1) Delovno dovoljenje je dokument, ki tujcu omogoča, da se v Republiki Sloveniji zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela v skladu z določbami tega zakona.

(2) Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

(3) Osebno delovno dovoljenje je delovno dovoljenje, ki v času veljavnosti tujcu omogoča dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev tujca.

(4) Dovoljenje za zaposlitev je delovno dovoljenje, vezano na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev. Z dovoljenjem za zaposlitev se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev tujca.

(5) Dovoljenje za delo je delovno dovoljenje z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje za delo izdano.

(6) Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje, razen če ta zakon določa drugače.

(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) lahko v primeru univerzalnega pravnega nasledstva ali v primeru statusnega preoblikovanja, ko nastopi univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja izda nadomestno delovno dovoljenje. Z dnem začetka veljavnosti nadomestnega delovnega dovoljenja prejšnje delovno dovoljenje preneha veljati, nadomestnemu pa se veljavnost izteče na isti dan, kot bi se iztekla veljavnost prejšnjega delovnega dovoljenja. Nadomestno delovno dovoljenje se lahko izda samo za tujca, za katerega je bilo izdano prejšnje delovno dovoljenje.

(8) Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev vloge za izdajo delovnega dovoljenja, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.

(1) Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja vloži v skladu z določbami tega zakona tujec, delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev in slovenska ali tuja gospodarska družba v primeru usposabljanja v gospodarskih družbah.

(2) V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto, v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

(3) Delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, lahko vloži vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za tujca, za katerega je izdano veljavno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja.

(4) Rok iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu, ko lahko delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklepa pogodbo o delu, vloži vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za tujca takoj po odpovedi.

(1) Ob sklenitvi delovnega razmerja je delodajalec dolžan prijaviti tujca v socialno zavarovanje v skladu za zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2) Delodajalec, tuji delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklene pogodbo o delu, naročnik storitve v primeru izvajanja individualnih storitev in slovenska ali tuja gospodarska družba v primeru usposabljanja v gospodarskih družbah na tujca ne smejo prenašati finančnih bremen v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj ali urejanjem delovnega razmerja, ki so po tem zakonu in drugih predpisih določena kot strošek vlagatelja vloge za izdajo delovnega dovoljenja.

(1) Delodajalci in tuji delodajalci, ki zaposlujejo tujce, ter pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, ki s tujcem sklenejo pogodbo o delu in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v Republiki Sloveniji, so tem tujcem dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

(2) Minister, pristojen za delo, minister, pristojen za prostor, ter minister, pristojen za zdravje, skupaj izdajo podzakonski akt, s katerim določijo minimalne bivanjske in higienske standarde.

(3) Minimalni bivanjski standardi določajo opremljenost, vzdrževanje, ogrevanje in osvetlitev prostorov, največje število oseb, ki lahko prebivajo v enem prostoru, in minimalno kvadraturo prostora glede na število oseb.

(4) Minimalni higienski standardi določajo največje število uporabnikov glede na opremljenost sanitarnih prostorov, ločenost teh prostorov od drugih bivalnih prostorov, njihovo zračenje in osvetlitev.

(5) Višina najemnine za nastanitveni prostor se določi s pogodbo. V primeru spora glede višine najemnine za oddan nastanitveni prostor po tem zakonu odloča pristojno sodišče, pri čemer smiselno upošteva določbo 26.i člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(1) Postopke v zvezi z izdajo in razveljavitvijo delovnih dovoljenj ter postopke v zvezi s soglasji k izdaji modre karte EU, izdajo odobritev, mnenj in potrdil, predpisanih s tem zakonom, izvaja zavod v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če niso posamezna vprašanja z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, ali s tem zakonom drugače urejena.

(2) O pritožbah zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izda zavod, odloča ministrstvo, pristojno za delo.

(3) Davčni organ zavodu v postopku odločanja o izdaji delovnega dovoljenja in o soglasju k izdaji modre karte EU, kadar je to potrebno, posreduje informacijo o plačanih davkih in prispevkih tujca iz šestega odstavka 21. člena in iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, informacijo o izpolnjevanju obveznosti delodajalca iz 6. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona in informacijo o izpolnjevanju obveznosti pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz 2. točke drugega odstavka 34. člena tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(4) Zavod zbira in posreduje osebne podatke, določene s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podatki se smejo uporabljati samo v namene, določene s tem zakonom.

(1) Državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije imajo prost dostop na trg dela, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(2) Družinski člani državljanov iz prejšnjega odstavka imajo prost dostop na trg dela, če imajo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana ali vizum za dolgoročno bivanje, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(1) Delodajalec, pravna ali fizična oseba s sedežem ali prebivališčem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji lahko z delavci, zaposlenimi pri njem, ne glede na njihovo državljanstvo, v Republiki Sloveniji izvaja storitve brez delovnih dovoljenj, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

(2) Državljani države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije lahko kot fizične osebe izvajajo storitve brez delovnega dovoljenja, razen če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače ali če državni zbor sprejme ukrepe iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.

Delodajalec iz prvega odstavka prejšnjega člena je v času izvajanja storitev v Republiki Sloveniji dolžan svojim napotenim delavcem zagotoviti pravice, določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(1) Delodajalec iz prvega odstavka 16. člena tega zakona je dolžan zavodu najpozneje pred začetkom dela prijaviti začetek izvajanja storitve na obrazcu, ki vsebuje podatke o:

1. firmi in sedežu ali naslovu delodajalca,
2. odgovorni osebi delodajalca,
3. številu napotenih delavcev,
4. vrsti storitve,
5. kraju in trajanju izvajanja storitve,
6. tem, da so napoteni delavci, ki so državljani tretjih držav, zakonito zaposleni in imajo urejeno prebivanje v državi, kjer ima delodajalec svoj sedež,
7. osebnem imenu imenovanega napotenega delavca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi, in
8. naročniku storitve.

(2) Državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije iz drugega odstavka 16. člena tega zakona je dolžan zavodu najpozneje pred začetkom dela prijaviti začetek izvajanja storitve na obrazcu, ki vsebuje podatke o:

1. osebnem imenu državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije,
2. vrsti storitve,
3. kraju in trajanju izvajanja storitve,
4. naročniku storitve.

(3) Minister, pristojen za delo, predpiše obrazec prijave iz prvega in drugega odstavka tega člena, način posredovanja podatkov ministrstvu, pristojnemu za delo, ter način sporočanja teh podatkov davčnemu organu.

(1) Zaradi spremljanja stanja na trgu dela, statističnih ali znanstvenih namenov in izvajanja pravice do uvedbe varnostne klavzule, kakor jo določa Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske (državami članicami Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji s Sklepno listino (MPPEU, Uradni list RS, št. 12/04), zavod vodi evidenco izvajalcev storitev iz prvega in drugega odstavka 16. člena tega zakona s podatki, določenimi v prijavi začetka opravljanja storitev iz prejšnjega člena.

(2) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo dve leti po prijavi dela in se nato arhivirajo.

(3) Minister, pristojen za delo, predpiše način obdelave podatkov iz evidence po tem členu.

Osebno delovno dovoljenje se izda na vlogo tujca za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela.

(1) Tujec lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če predhodno pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, ali ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali prost dostop na trg dela v skladu s tem zakonom.

(2) Tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. ob vložitvi vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja zakonito prebiva v Republiki Sloveniji,
2. pred registracijo ali vpisom je najmanj eno leto neprekinjeno zakonito prebival v Republiki Sloveniji,
3. izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 evrov, in
4. v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora ali ustrezno najemno pogodbo, ali v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora ali ustrezno najemno pogodbo za prostor, kjer ima sedež.

(3) Pri soustanavljanju osebne gospodarske družbe zadostuje, da pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje eden od ustanoviteljev.

(4) Pogoja iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena se ne upoštevata za tujca, ki:

1. je bil najmanj eno leto pred registracijo ali vpisom neprekinjeno zaposlen kot dnevni delovni migrant v Republiki Sloveniji,
2. ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU.

(5) Pogoj enoletnega neprekinjenega prebivanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi dovoljenja za delo za sezonsko delo, dovoljenja za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje, dovoljenja za delo za usposabljanje v gospodarskih družbah ali dovoljenja za delo za izvajanje storitev z napotenimi delavci.

(6) Osebno delovno dovoljenje iz drugega odstavka tega člena lahko tujec večkrat podaljša za čas do enega leta, če je vpisan kot ustanovitelj ali soustanovitelj v sodni register in zastopa osebno gospodarsko družbo ali če je vpisan v poslovnem registru kot samostojni podjetnik posameznik in ima plačane davke in prispevke. Vlogo za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta lahko tujec vloži najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja. Če vloga za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja ni vložena pravočasno, se obravnava v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(7) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, lahko tujec za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti pridobi osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev z veljavnostjo enega leta, če je vpisan v poslovni register.

(1) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko pridobi:

1. družinski član begunca ali tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine;
2. samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji samozaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje zadnjih 22 mesecev ter je vpisan v poslovni register in ima plačane davke in prispevke; vlogo lahko vloži najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev in najkasneje 30 dni po izteku veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja za samozaposlitev;
3. tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in dnevni delovni migrant, ki sta bila v zadnjih 24 mesecih najmanj 20 mesecev zaposlena v Republiki Sloveniji in na tej podlagi prijavljena v socialno zavarovanje; vlogo lahko vložita najprej 60 dni pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja in najkasneje 30 dni po izteku veljavnosti delovnega dovoljenja, na podlagi katerega sta bila zaposlena;
4. tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku dveh let od pridobljenega naziva najde delodajalca ali se samozaposli;
5. tujec, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli;
6. družinski član tujca iz prejšnje točke, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine;
7. družinski član tujca, ki mu je bilo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine.

(2) Za družinske člane tujcev iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki jim organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.

(3) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko enkrat podaljša za eno leto, če je bil tujec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge za podaljšanje zaposlen ali samozaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Vlogo za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let lahko tujec vloži najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja. Če vloga za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja ni vložena pravočasno, se obravnava v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko ponovno izda pod pogoji, določenimi v prvem odstavku tega člena.

(1) Osebno delovno dovoljenje lahko pridobi prosilec za mednarodno zaščito, oseba z začasno zaščito, žrtev trgovine z ljudmi, žrtev nezakonitega zaposlovanja in oseba s subsidiarno zaščito.

(2) Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje lahko izda devet mesecev po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljševanja za čas treh mesecev. Dovoljenje se izda prosilcu, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena, odločitev organa, pristojnega za priznanje mednarodne zaščite, pa v tem času še ni bila vročena prosilcu, pri čemer zamude ni mogoče pripisati prosilcu za mednarodno zaščito. Izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja prosilec za mednarodno zaščito dokazuje s potrdilom, ki ga izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.

(4) Žrtvi trgovine z ljudmi in žrtvi nezakonitega zaposlovanja se osebno delovno dovoljenje izda za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje.

(5) Osebi s subsidiarno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas treh let z možnostjo podaljšanja za dve leti.

Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas, kot jih določa mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno dovoljenje lahko izda tudi brez plačila taks.

(1) Dovoljenje za zaposlitev se izda ali podaljša na vlogo delodajalca za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta.

(2) Zavod je v primeru, da je s tem zakonom določena kontrola trga dela, dolžan v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno obvestiti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe.

(3) Vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev za prijavljeno prosto delovno mesto delodajalec vloži v roku 30 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka ali v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira.

(4) V času veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ni mogoča zaposlitev na drugem delovnem mestu ali skrajšanje polnega delovnega časa na čas, krajši od polnega, glede na razpisano prosto delovno mesto, na podlagi katerega je bilo izdano delovno dovoljenje.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka delodajalec vrne veljavno dovoljenje za zaposlitev in lahko pridobi novo dovoljenje za zaposlitev pod pogoji iz 27. člena tega zakona.

(1) V času veljavnosti dovoljenja za zaposlitev, izdanega za krajši delovni čas od polnega, lahko delodajalec vloži vlogo za izdajo nadomestnega dovoljenja za zaposlitev za polni delovni čas.

(2) Nadomestno dovoljenje za zaposlitev se izda na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, brez upoštevanja pogojev iz 27. člena tega zakona, za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja.

(3) Z dnem začetka veljavnosti nadomestnega dovoljenja za zaposlitev staro dovoljenje za zaposlitev preneha veljati.

(1) Dovoljenje za zaposlitev se izda pod pogojem, da v evidenci zavoda ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije.

(2) Za izdajo dovoljenja za zaposlitev morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru;
2. da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za zaposlitev ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na zavod, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja;
3. da delodajalec iz poslovnih razlogov šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev;
4. da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem;
5. da delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev izkaže pozitivni poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač, ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot 10.000 evrov;
6. da je delodajalec za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od šest mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela;
7. da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto;
8. da ni izkoriščena kvota iz 54. člena tega zakona;
9. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
10. da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.

(3) V primeru izdaje dovoljenja za zaposlitev za dnevnega delovnega migranta, za tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo ali za tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, se pogoj iz 5. točke prejšnjega odstavka ne upošteva.