(1) Osebno delovno dovoljenje lahko pridobi prosilec za mednarodno zaščito, oseba z začasno zaščito, žrtev trgovine z ljudmi, žrtev nezakonitega zaposlovanja in oseba s subsidiarno zaščito.

(2) Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje lahko izda devet mesecev po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljševanja za čas treh mesecev. Dovoljenje se izda prosilcu, čigar istovetnost je nesporno ugotovljena, odločitev organa, pristojnega za priznanje mednarodne zaščite, pa v tem času še ni bila vročena prosilcu, pri čemer zamude ni mogoče pripisati prosilcu za mednarodno zaščito. Izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja prosilec za mednarodno zaščito dokazuje s potrdilom, ki ga izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.

(4) Žrtvi trgovine z ljudmi in žrtvi nezakonitega zaposlovanja se osebno delovno dovoljenje izda za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje.

(5) Osebi s subsidiarno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas treh let z možnostjo podaljšanja za dve leti.