(1) Delovno dovoljenje je dokument, ki tujcu omogoča, da se v Republiki Sloveniji zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela v skladu z določbami tega zakona.

(2) Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

(3) Osebno delovno dovoljenje je delovno dovoljenje, ki v času veljavnosti tujcu omogoča dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano z veljavnostjo enega leta za samozaposlitev tujca.

(4) Dovoljenje za zaposlitev je delovno dovoljenje, vezano na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev. Z dovoljenjem za zaposlitev se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev tujca.

(5) Dovoljenje za delo je delovno dovoljenje z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje za delo izdano.

(6) Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje, razen če ta zakon določa drugače.

(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) lahko v primeru univerzalnega pravnega nasledstva ali v primeru statusnega preoblikovanja, ko nastopi univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, za preostali čas veljavnosti delovnega dovoljenja izda nadomestno delovno dovoljenje. Z dnem začetka veljavnosti nadomestnega delovnega dovoljenja prejšnje delovno dovoljenje preneha veljati, nadomestnemu pa se veljavnost izteče na isti dan, kot bi se iztekla veljavnost prejšnjega delovnega dovoljenja. Nadomestno delovno dovoljenje se lahko izda samo za tujca, za katerega je bilo izdano prejšnje delovno dovoljenje.

(8) Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev vloge za izdajo delovnega dovoljenja, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.