(1) Tujec je zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež, podružnico ali prebivališče v Republiki Sloveniji, ali ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe.

(2) Pogodba o zaposlitvi mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.

(3) Tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji, kadar opravlja storitve kot napoteni delavec ali opravlja druge oblike dela, ki temeljijo na pogodbah o delu ali drugih civilnopravnih pogodbah, ki se časovno omejeno izvajajo na ozemlju Republike Slovenije.

(4) Tujec z dovoljenjem za zaposlitev ali z dovoljenjem za delo sme v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje, razen zastopnika, ki lahko opravlja vsa dela v okviru dejavnosti, za opravljanje katerih je delodajalec registriran.

(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, lahko za opravljanje te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali imajo prost dostop na slovenski trg dela.

(6) Kadar je delodajalec fizična oseba s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni registrirana za opravljanje dejavnosti, sme skleniti pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o delu ali drugo civilnopravno pogodbo le s tujcem, ki ima prost dostop na trg dela ali osebno delovno dovoljenje, razen osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev.

(7) Tujci, ki so zaposleni ali opravljajo delo v Republiki Sloveniji, morajo imeti urejeno prebivanje v skladu z zakoni, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.