V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika.

Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu naslednje število članov:

• v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev - pet članov
• v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev - sedem članov
• v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev - devet članov
• v zavodu z več kot 400 do 600 delavcev - enajst članov
• v zavodu z več kot 600 do 1.000 delavcev - trinajst članov.

V zavodu z več kot 1.000 delavci se število članov delavskega predstavništva za vsakih dodatnih 1.000 delavcev poveča za dva člana.

Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta.

Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu glede na število članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu.

Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom.

Za tehnično izvedbo volitev in plačilo stroškov volitev je zadolžen zavod.

1. Predhodno mnenje

Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah:

• uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
• ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
• določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
• začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa,
• času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenja delavskega predstavništva, mora le-tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno.

Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dnevih organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva.

2. Skupno posvetovanje

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede:

• statusnih sprememb
• politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev,
• sistemizacije delovnih mest
• zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
• razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda in iz kraja v kraj,
• sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju.

Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.

O skupnem posvetovanju se piše zapisnik.

3. Pravica zadržanja odločitve zavoda

Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja.

V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.