1. Stranki kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepata Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zdravniška zbornica Slovenije in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva za območje Republike Slovenije, pri čemer se obe ministrstvi in Zdravniška zbornica Slovenije štejejo za eno stranko, sindikati pa za drugo stranko kolektivne pogodbe.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni (v nadaljevanju uporabniki pogodbe).

Za direktorje ne velja poglavje o plačah, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošen akt v smislu zakona o delovnih razmerjih kolikor ni s posamično kolektivno pogodbo, statutom organizacije ali drugim njenim splošnim aktom določeno drugače.

Z akti iz 5. odstavka te točke se ne sme zmanjšati pravic in obveznosti, določenih s to pogodbo.

3. Časovna veljavnost

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Normativni del velja ter se uporablja do 31. 12. 1995, tarifni del pa velja in se uporablja do 31. 12. 1994.

Če dva meseca pred iztekom časa, za katerega je sklenjena ta pogodba stranki pogodbe ne odpovesta, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita pogodbo.

4. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

5. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

6. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe

V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v razumnem roku, ki pa ne sme biti krajši od dveh mesecev.

Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka pogodbe ni mogoče odpovedati.

Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

7. Pobuda za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.

V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se v roku ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

8. Reševanje kolektivnih sporov

Za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe imenujeta komisijo za pomirjevanje in arbitražni svet.

Šteje se, da gre za spor med strankami, če se stranke ne sporazumejo o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

9. Komisija za pomirjevanje

Vsaka stranka imenuje po tri člane v komisijo za pomirjevanje.

Predsednika, kot sedmega člana komisije, imenujejo člani komisije sporazumno izmed uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev.

Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera od strank kolektivne pogodbe pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če katera od strank ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki ga stranke dosežejo, mora biti pisen.

Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja in se objavi na enak način, kot kolektivna pogodba.

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

10. Postopek pred arbitražo

V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj, se reševanje spora poveri arbitraži.

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta listo arbitrov, ki sodelujejo v posameznih arbitražah. Vsakokrat, ko se sproži spor, imenujeta stranki kolektivne pogodbe svoje arbitre s te liste.

S predlogom o začetku arbitražnega postopka mora tisti, ki je sprožil postopek, imenovati tudi svoje arbitre. Če druga stran v 15 dneh ne postavi svojih arbitrov, lahko predlagatelj zahteva, da arbitre postavi sodišče, pristojno za delovne spore.

V primeru spora vsaka stranka imenuje tri arbitre. Vsak arbiter mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta imenujejo stranke sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika predsednika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore.

Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov arbitraža odloča z večino glasov. Če se ne more doseči večina glasov, mora arbitraža o tem pisno obvestiti stranke.

Predsednik arbitraže vodi obravnavo, posvetovanje in glasovanje. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da se vsa vprašanja vsestransko in popolno proučijo. Predsednik arbitraže glasuje zadnji.

O obravnavi in posvetovanju se vodi zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in priloži zapisniku o ustni obravnavi.

Odločba arbitraže mora biti obrazložena. Izvirnik odločbe in prepisa odločbe, ki se vročijo strankam, podpišejo vsi arbitri. Odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov in je na odločbi ugotovljeno, da je arbiter odrekel podpis.

Odločba arbitraže je dokončna. Stranki lahko izpodbijata odločitev arbitraže pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.

11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa imenujeta sporazumno. Razlaga posameznih določb pogodbe se sprejme z večino glasov odbora in je obvezna za vse uporabnike pogodbe.

12. Kritje stroškov

V postopkih pod točkami 9., 10. in 11. je vsaka stranka dolžna kriti polovico stroškov.

Direktor in organ upravljanja zagotavljata obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce se obvešča zlasti o:

• položaju zavoda
• razvojnih ciljih zavoda
• spremembi dejavnosti
• organizacijskih spremembah
• letnem obračunu
• letnih programih dela in poslovanja

O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev na način, kot je določen v naslednjem poglavju.

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko delavskih predstavništev.

Zavod mora delavcu kot posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju zavoda.

Delavec kot posamenik ima pravico:

• do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto;
• biti pravočasno obveščen o sprememebah na svojem delovnem področju;
• povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces;
• zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. Neposredno nadrejeni delavec je dolžan pobude in vprašanja takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda.

Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljne pobude, zahteve ali vprašanja.

V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika.

Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu naslednje število članov:

• v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev - pet članov
• v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev - sedem članov
• v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev - devet članov
• v zavodu z več kot 400 do 600 delavcev - enajst članov
• v zavodu z več kot 600 do 1.000 delavcev - trinajst članov.

V zavodu z več kot 1.000 delavci se število članov delavskega predstavništva za vsakih dodatnih 1.000 delavcev poveča za dva člana.

Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta.

Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu glede na število članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu.

Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom.

Za tehnično izvedbo volitev in plačilo stroškov volitev je zadolžen zavod.

1. Predhodno mnenje

Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah:

• uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
• ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
• določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
• začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa,
• času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenja delavskega predstavništva, mora le-tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno.

Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dnevih organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva.

2. Skupno posvetovanje

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede:

• statusnih sprememb
• politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev,
• sistemizacije delovnih mest
• zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
• razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda in iz kraja v kraj,
• sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju.

Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.

O skupnem posvetovanju se piše zapisnik.

3. Pravica zadržanja odločitve zavoda

Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja.

V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.

S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov zavoda.

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. Sindikalnemu zaupniku zagotavljajo v javnih zavodih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, tudi podatke o plačah vseh in vsakogar.

Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje zgoraj naštetih organov in zagotavlja sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah, kolikor obravnavajo zadeve iz drugega odstavka.

Pristojni organi zavoda so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati mnenje in predloge sindikatov in se o njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja sindikata, ga mora obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni mogel upoštevati njegovih stališč.

Če direktor ni upošteval mnenja sindikata pri odločitvah iz svoje pristojnosti, mora organizirati razgovor s sindikati zavoda.

Če svet zavoda pri odločitvah iz svojih pristojnosti ni upošteval mnenja sindikata, je predsednik sveta zavoda dolžan organizirati razgovor s sindikati.

Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo sindikatov.

Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:

• vsakemu delavcu, članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku,
• sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike, sodelovanje sindikalnih zaupnikov (predsednikov sindikata) v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in čas za sodelovanje v organih zavoda. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata v zavodu in ne manjše kot 50 ur,
• sindikalnim zaupnikom se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ, ali pa se jim povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času,
• zavod je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi sindikat. Za tako plačano število ur se sorazmerno zmanjšajo pravice koriščenja ur sindikalnih zaupnikov zavoda, vendar ne na manj kot 10 ur letno;
• okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikati in direktorjem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov ter zahteve delovnega procesa,

– sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikata) pripadajo trije dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in plačila stroškov za izobraževanje; * sindikalni zaupnik, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno, ima tudi vse druge pravice, ki jih določa kolektivna pogodba, vštevši pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. * zavod zagotovi sindikatom strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, administrativno delo, tehnično pomoč - telefon, fax, razmnoževanje, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov, * zagotavlja za sindikate obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo, * prost vstop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila.

Zavod namenja sredstva za kulturno, športno in počitniško dejavnost delavcev v zavodu.

2. Imuniteta sindikalnega zaupnika

Sindikalni zaupnik uživa zaradi sindikalne dejavnosti delovnopravno imuniteto.

Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drug zavod ali drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat zavoda k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ zavoda pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu.

Zoper sindikalnega zaupnika, ki uživa delovno pravno imuniteto po zakonu o delovnih razmerjih tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu.

Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.

Delovnopravna imuniteta traja še dve leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.

Za sindikalnega zaupnika štejejo tudi funkcionarji Republiškega odbora sindikatov, ki so zaposleni v zavodu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.

Sindikati lahko organizirajo in vodijo stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.

Za organiziranje in vodenje stavke uporablja sindikat svoja stavkovna pravila.

Če delavci stavkajo zaradi kršitve določil kolektivne pogodbe in je kršitev ugotovljena s strani arbitražnega sveta, so za čas stavke upravičeni do nadomestila plače, kot če bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.

V objavi delovnega mesta je potrebno navesti:

• čas, za katerega se sklene delovno razmerje,
• posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
• rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni,
• rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 30 dni,
• največjo dolžino poskusnega dela, če se za objavljeno delovno mesto poskusno delo zahteva,
• znanje slovenskega jezika za vsa delovna mesta, na katerih pridejo delavci v stik z varovanci oziroma uporabniki.
• vrsto strokovne izobrazbe
• potrebne delovne izkušnje

Z aktom o sistemizaciji se za posamezna delovna mesta ali področja dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če že niso določeni s posebnimi predpisi.

S tem posebnim tarifnim delom kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike stranki določata uvrstitev delovnih mest in nazivov zdravnikov in zobozdravnikov (v nadaljevanju zdravniki) v plačne razrede.

Ta posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike se uporablja za vse zdravnike, zaposlene pri delodajalcih – ne glede na to, ali imajo koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe ali ne – ki jih v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike zastopa Zdravniška zbornica Slovenije, ali pri delodajalcih, ki so člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila izbira opravljena in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.

Določbe tega posebnega tarifnega dela se uporabljajo kot minimalni standardi, v kolektivnih pogodbah nižje ravni, splošnih aktih delodajalca ali pogodbah o zaposlitvi pa se lahko posamezne pravice določijo ugodneje, kot so določene s tem tarifnim delom.

S kolektivno pogodbo nižje ravni, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi na račun povečanja ene pravice ni mogoče zmanjšati ali ukiniti druge pravice po tem posebnem tarifnem delu.

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Le-ta opravi tudi izbiro med kandidati, pri čemer si predhodno pridobi mnenje ustreznega strokovnega organa v zavodu, kolikor gre za zaposlitev strokovnega delavca.

Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred. Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega posebnega tarifnega dela. S kolektivno pogodbo nižje ravni, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi se lahko posameznim plačnim razredom določi tudi višja osnovna plača.

Vrednosti plačnih razredov stranki tega posebnega tarifnega dela uskladita praviloma enkrat letno z aneksom k temu Posebnemu tarifnemu delu, in sicer najmanj tako, da osnovne plače zdravnikov po tem Posebnem tarifnem delu po uskladitvi niso nižje od ustreznih osnovnih plač zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju.

Zdravniki specializanti se razporedijo na naslednja delovna mesta:

• na delovna mesta zdravnikov specializantov III so razporejeni zdravniki specializanti v prvem in drugem letu opravljanja specializacije,
• na delovna mesta zdravnikov specializantov II so razporejeni zdravniki specializanti v tretjem in četrtem letu opravljanja specializacije,
• na delovna mesta zdravnikov specializantov I so razporejeni zdravniki specializanti v petem in šestem letu opravljanja specializacije.

Na delovna mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco se lahko razporedijo zdravniki/zobozdravniki, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

• najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
• doseganje standardov in normativov dela zdravnika.

Za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka biti izkazani še naslednji dodatni pogoji:

• prenos znanja na druge zdravnike in zdravstvene delavce,
• aktivno sodelovanje z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci različnih specialnosti in različnih ravni zdravstvene dejavnosti,
• kreativnost in komunikativnost za uspešno timsko delo,
• kontinuirano sodelovanje pri vpeljavi izboljšav na delovnem mestu, upoštevaje sorazmernost med stroški vpeljave izboljšav in učinkovitostjo.

Predlog za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco poda neposredni vodja in preveri izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpolnjevanje pogojev mora biti izkazano in dokumentirano. Odločitev o razporeditvi na delovno mesto višji zdravnik/zobozdravnik poda strokovni kolegij oziroma strokovni vodja v roku 30 dni od prejetega predloga. O razporeditvi na delovno mesto se ponudi nova pogodba o zaposlitvi. Dopustna je revizija postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki jo lahko zahteva zaposleni ali neposredni vodja. V primeru revizijskega postopka dokončno odločitev glede izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta sprejme strokovni kolegij oziroma strokovni vodja.

Zdravnik lahko sklene pogodbo o zaposlitvi tudi za delovno mesto, ki ni našteto v tem Posebnem tarifnem delu, vendar to delovno mesto ne sme biti uvrščeno nižje, kot če bi bil zdravnik po kriterijih iz tega Posebnega tarifnega dela zaposlen na ustreznem delovnem mestu, naštetem v tem Posebnem tarifnem delu.

Direktor prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča direktor, lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Zdravniki brez specializacije in zobozdravniki se uvrstijo v plačne razrede v skladu z 8. členom:

• zdravnik sekundarij: zdravniki, ki se zaposlijo zaradi opravljanja programa sekundariata
• zdravnik brez specializacije/zdravnik po opravljenem sekundariatu: zdravnik brez specializacije in brez licence (npr. sobni zdravniki, zdravniki, ki delajo pod nadzorom ali mentorstvom specialista po opravljenem sekundariatu itd.)
• zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco: zdravniki, ki lahko samostojno opravljajo zdravniško službo in imajo licenco, čeprav nimajo specializacije (npr. zobozdravniki z več kot 2 letoma zobozdravniških izkušenj po strokovnem izpitu, zdravniki, ki so pridobili licenco za splošno medicino pred 1. 1. 2000, zdravniki, ki so pridobili licenco po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti, zdravniki, ki jim je priznana kvalifikacija iz drugih držav EU iz splošne medicine brez opravljenega specialističnega izpita itd.).

Zdravniki brez specializacije in zobozdravniki, ki delajo v posebnih pogojih dela se glede na prevladujoč poseben pogoj dela uvrstijo v plačne razrede tudi skladno s 6. členom.

Zdravniki specializanti se razvrstijo na naslednja delovna mesta:

• na delovna mesta zdravnika specializanta I se uvrstijo specializanti, katerih specializacija traja do vključno 2 let,
• na delovna mesta zdravnika specializanta II se uvrstijo specializanti, katerih specializacija traja več kot 2 leti in manj kot 4 leta in
• na delovna mesta zdravnika specializanta III se uvrstijo specializanti, katerih specializacija traja 4 leta in več.

S pogodbo o zaposlitvi delavec in zavod uredita naslednja vprašanja:

• sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
• delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
• kraj opravljanja dela,
• delovni čas, odmore, počitke in dopust,
• ukrepe za posebno varstvo delavcev,
• izobraževanje,
• plača in nadomestila plače,
• višino dodatkov za posebne pogoje dela in drugih dodatkov, ki izhajajo iz delovnega mesta
• način spremembe pogodbe,
• druge pravice in obveznosti zavoda in delavca.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora delavca, ki ima delovno dovoljenje za obdobje, daljše od šestih mesecev, obvestiti o tem, ali bo vložil zahtevo za podaljšanje delovnega dovoljenja, najkasneje dva meseca pred iztekom dovoljenja.

Zavod mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu tega ne sme odreči.

Zdravniki specialisti se uvrstijo na naslednja delovna mesta:

• na delovna mesta zdravnika specialista II se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja manj kot 3 leta,
• na delovna mesta zdravnika specialista III se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 3 ali več let, vendar manj kot 4 leta,
• na delovna mesta zdravnika specialista IV se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 4 ali več, vendar manj kot 5 let,
• na delovna mesta zdravnika specialista V/VI se uvrstijo specialisti, ki imajo licenco na področju specializacije, ki po vsakokrat veljavnem predpisu o specializacijah zdravnikov traja 5 let ali več.

Izraz specialist se uporablja za zdravnike in zobozdravnike specialiste.

Zdravniki specialisti, ki delajo v posebnih pogojih dela, se glede na prevladujoč poseben pogoj dela uvrstijo na posebna delovna mesta tudi skladno s 6. členom.

Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

• za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,
• za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,
• za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine zahtevnosti štiri mesece.

Na delovno mesto zdravnik svetovalec se lahko uvrsti zdravnik, ki ima vsaj enega izmed nazivov primarij, svetnik ali višji svetnik, in ki pretežni del delovnega časa opravlja svetovalsko delo, pod pogojem, da ima delodajalec sistemizirano delovno mesto zdravnika svetovalca.

Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk. Komisijo imenuje direktor.

Komisija poda mnenje 7 dni pred iztekom poskusnega dela.

Na delovna mesta z oznako PPD1 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki, ki:

• poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 13 ur tedensko opravljajo operativno delo v operacijski dvorani (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za delo v operacijski dvorani), ali
• poleg dela v ambulanti oziroma na bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 13 ur tedensko opravljajo invazivno diagnostiko oziroma terapijo (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za invazivno diagnostiko oziroma terapijo)
• opravljajo pretežno urgentno službo, ali
• opravljajo delo pretežno v intenzivni enoti, ali
• delajo tudi v prosekturi, ali
• opravljajo anesteziološko službo pretežno v operacijski dvorani ali v intenzivni enoti.

Na delovna mesta z oznako PPD2 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki, ki:

• poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 6,5 ur tedensko opravljajo operativno delo v operacijski dvorani (pri zdravnikih, ki delajo krajši delovni čas od polnega, se upošteva sorazmerni delež ur za delo v operacijski dvorani), ali
• opravljajo poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku še urgentno službo na terenu ali v helikopterju, ali
• delajo pretežni del delovnega časa na oddelku radiologije, radioterapije ali nuklearne medicine.

Na delovna mesta z oznako PPD3 se razvrstijo zdravniki in zobozdravniki:

• ki poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku občasno opravljajo tudi operativno delo v operacijski dvorani, ali
• ki poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku občasno delajo na anesteziološkem oddelku oziroma oddelku intenzivne oziroma invazivne diagnostike in terapije, ali
• ki poleg ali ob delu v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku opravljajo tudi urgentno službo, ali
• ki ves delovni čas delajo na oddelku za infekcijske bolezni ali tuberkulozo, ali
• ki ves delovni čas delajo z osebami s psihično ali telesno prizadetostjo, ali
• ki pretežni del delovnega časa delajo v razvojni ali centru za zdravljenje odvisnosti.

(3) Če se zdravniku oziroma zobozdravniku pogoji dela po tem členu spremenijo, se z njim sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno.

Razvrstitev delovnih mest v plačne razrede je v prilogi 2 (z osenčenim tiskom so označena orientacijska delovna mesta). Delodajalci zasebnega sektorja lahko sistemizirajo tudi delovna mesta in nazive, ki niso našteta v prilogi 2, vendar uvrstitev na ta delovna mesta ne sme biti za zdravnika manj ugodna, kot bi bila, upoštevajoč kriterije tega Posebnega tarifnega dela in priloge 2.

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, pa v okviru programa izobraževanja ni imel program praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.

Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije sklenejo dogovor o načinu opravljanja pripravništva v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih.

V primeru, da zdravnik opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

• če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
• če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebno za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji, določenimi z zakonom. Z volonterjem se sklene pogodba o opravljanju dela.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.

Zdravnik lahko napreduje najmanj vsaka tri leta za najmanj en plačni razred, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je zdravnik pri istem ali drugem delodajalcu delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Delodajalec najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

Na delovnih mestih, na katerih je mogoče napredovanje v naziv, delodajalec zdravniku ni dolžan zagotoviti več kot 5 napredovanj, na ostalih delovnih mestih pa ne več kot 10 napredovanj. Delodajalec zdravniku tudi ni dolžan zagotoviti napredovanj, s katerimi bi zdravnik dosegel višjo osnovno plačo, kot je najvišja možna osnovna plača zdravnika v javnem sektorju z napredovanji.

Pogoje za napredovanje določi delodajalec po postopku sprejemanja internega akta, določenem z Zakonom o delovnih razmerjih in obligacijskim delom kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za napredovanje uporabljajo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in pripadajočih podzakonskih aktov, če delodajalec nima sprejetega akta o napredovanju ali če je ta manj ugoden od sistema napredovanja, ki velja za zdravnike, zaposlene v javnem sektorju.

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače.

V tem okviru se določa:

• za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo največ 6 mesecev,
• za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo - največ 9 mesecev,
• za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo največ 12 mesecev, razen za zdravnike, za katere traja pripravništvo 6 mesecev.

Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se zdravnika uvrsti najmanj v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je zdravnik sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan.

Pripravniku se določi mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, predlaga morebitno skrajšanje pripravniške dobe ter da na koncu poročilo o njegovem delu.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo mentorju.

Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva.

Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe.

O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.

Pripravniku se trajanje pripravništva podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene odsotnosti, ki skupno presega 20 delovnih dni. Pripravniška doba pa se mu ne podaljša za čas letnega dopusta in za čas krajših opravičenih odsotnosti.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Pripravniku do VI. stopnje strokovne izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače, za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

Če bi bil zdravnik zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, obdrži najmanj plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.

Če je zdravnik premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Zdravnik, ki napreduje v naziv ali višji naziv, preče bi bil zdravnik zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, obdrži najmanj plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.

Če je zdravnik premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Zdravnik, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede.

Pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izključujeta.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma pričakovanih rezultatov dela prične direktor.

Postopek je javen.

Vrste delovne uspešnosti, pogoji in merila za izplačilo delovne uspešnosti se določijo z internim aktom delodajalca.

Če interni akt delodajalca iz prejšnjega odstavka ni sprejet ali če je manj ugoden kot za zdravnike, zaposlene v javnem sektorju, se glede delovne uspešnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor.

Delo delavca, za katerega se ugotavlja znanje in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen oziroma delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu, če je delavec razporejen na delovno mesto, ki je razporejeno v tarifni skupini od I do V, in 60 dni, če delavec razporejen na delovno mesto v VI. do IX. tarifni skupini.

Za čas spremljanja delavčevega dela je potrebno zbrati delovno dokumentacijo, na podlagi katere lahko direktor začne postopek.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela. O začetku postopka direktor obvesti tudi sindikat.

Delavcu je treba omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev. Delavec poda svojo izjavo v razgovoru z direktorjem. O razgovoru je potrebno sestaviti zapisnik.

Na zahtevo delavca v postopku sodeluje tudi sindikalni zaupnik.

Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v višini najmanj 0,5% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se zdravnicam poveča za 0,25% za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izenačitve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se zdravnicam preneha izplačevati povečani dodatek iz tega odstavka.

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor.

V primeru, da v zavodu ni ustreznega delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil delavec iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Zdravniku, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 30% urne postavke osnovne plače mentorja.

Dodatek se obračunava le za čas, ko zdravnik opravlja delo mentorja.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec poda ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo morajo sestavljati člani, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe.

Odločitev pristojnega organa je dokončna.

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju, znanstveni magisterij ali doktorat pripada zdravnikom v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je zdravnik sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Dodatek iz prejšnjega odstavka je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 46,54 € bruto, za znanstveni magisterij 72,41 € bruto in za doktorat 118,94 € bruto.

Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.

Dodatki se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima zdravnik več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

Za čas poskusnega dela, pripravništva in sekundariata, ni mogoče voditi postopka za ugotavljanje znanja in zmožnosti oziroma postopka za ugotavljanje nedoseganja pričakovanih rezultatov dela.

Dodatki za manj ugodne delovne pogoje znašajo najmanj:

Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada zdravniku, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 2 € za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.

Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada zdravniku, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

• za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
• za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.

Dodatek pripada zdravniku samo za čas, ko dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada

Dodatek zdravniku ne pripada, kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, če gre za večje epidemije, zastrupitve in ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih priprav in postrojenj.

Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi posebnih okoliščin iz prvega odstavka razporejen na dela, ki ne ustrezajo njegovemu znanju in zmožnostim enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

• Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače zdravnika.
• Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače zdravnika.
• Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke zdravnika.
• Dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih v višini 7% urne postavke osnovne plače zdravnika.
• Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno in telesno motnjo v zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:
• delo z osebami z lažjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 8% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• za delo z osebami z zmerno duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo, oviranostjo in z dementnimi osebami v višini 12% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• za delo z osebami s težjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 15% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• za delo z osebami s težko duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 18% urne postavke osnovne plače zdravnika.

Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:

• delo na višini od 2m do 4m, v višini 20% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• delo na višini nad 4m do 20m, v višini 30% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• delo na višini nad 20m, v višini 50% urne postavke osnovne plače zdravnika;
• delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače zdravnika.
• Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače zdravnika.
• Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače zdravnika.

Dodatek pripada zdravniku samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dodatek zdravniku ne pripada, kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

Delavca, ki ne izpolnjuje pogojev glede stopnje in smeri izobrazbe, kakor je zahtevana z aktom o sistemizaciji za delovno mesto, na katerega je že razporejen, zavod ne more razporediti na drugo delovno mesto, če se izobražuje za pridobitev ustrezne izobrazbe ter izpolnjuje študijske obveznosti skladno s sklenjeno pogodbo o izobraževanju ali mu je bila ponujena možnost pridobitve ustrezne stopnje izobrazbe.

Za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada zdravnikom dodatek v višini 10% urne postavke osnovne plače zdravnika.

Dodatek se obračunava le za čas, ko zdravnik dela v teh pogojih.

Delavec je lahko prevzet na delo v drug zavod, drugo organizacijo (podjetje) oziroma k delodajalcu pod naslednjimi pogoji, * da se v zavodu ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila; * da drug zavod oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev; * da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drug zavod, organizacijo oziroma delodajalcu, upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, kot da delavec ni spremenil zaposlitve; * da je delavec v drug zavod, organizacijo oziroma k delodajalcu prevzet za nedoločen čas.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh zavodih (sveta zavoda) oziroma organizacijah (upravni organ) oziroma delodajalcih.

Zavod je dolžan vabiti na sejo organa sindikat, katerega član je delavec, ko odloča o prevzemu na delo v drug zavod, organizacijo oziroma zasebnemu delodajalcu.

Pogodba iz prejšnjega odstavka se posreduje v mnenje sindikatu. Zavod se je dolžan opredeliti do mnenja sindikata.

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada zdravnikom v višini 20% urne postavke osnovne plače zdravnika, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.

Delavec je lahko začasno razporejen v drug zavod, organizacijo ali k delodajalcu v skladu z zakonom.

Sklep o takšni razporeditvi se izvede na podlagi sporazuma oziroma pogodbe med direktorjem in ustreznim organom zavoda oziroma organizacije, kamor je delavec razporejen.

Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica.

Razporeditev po tem členu lahko traja največ 6 mesecev oziroma dokler delo, zaradi katerega je bil začasno razporejen, ni končano.

Delavca je mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj v naslednjih primerih:

• če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela,
• če gre za začasno ali trajno nadomestitev delavca.

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri, matere z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.
• če je delavec invalid II. ali III. kategorije oziroma ima najmanj 60% telesno okvaro.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti obveznega šolanja otrok.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas zdravnika razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače zdravnika in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas zdravnika razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače zdravnika in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu.

Če je delovni čas zdravnika razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Zdravniku pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas delodajalca ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

V primeru, ko zdravnik prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoje opravljanja dela na domu se uredijo med zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Delo na domu se lahko uvede, če delavec s tem soglaša.

Zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v zavodu.

Zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu.

Višina dodatka za delo ponoči znaša 30% urne postavke osnovne plače zdravnika.

Dodatek se obračunava le za čas, ko zdravnik dela ponoči.

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev ali manj, se lahko delavca razporedi v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če je za tako delo ustrezno strokovno usposobljen.