Zdravnik lahko napreduje najmanj vsaka tri leta za najmanj en plačni razred, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je zdravnik pri istem ali drugem delodajalcu delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Delodajalec najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

Na delovnih mestih, na katerih je mogoče napredovanje v naziv, delodajalec zdravniku ni dolžan zagotoviti več kot 5 napredovanj, na ostalih delovnih mestih pa ne več kot 10 napredovanj. Delodajalec zdravniku tudi ni dolžan zagotoviti napredovanj, s katerimi bi zdravnik dosegel višjo osnovno plačo, kot je najvišja možna osnovna plača zdravnika v javnem sektorju z napredovanji.

Pogoje za napredovanje določi delodajalec po postopku sprejemanja internega akta, določenem z Zakonom o delovnih razmerjih in obligacijskim delom kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za napredovanje uporabljajo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in pripadajočih podzakonskih aktov, če delodajalec nima sprejetega akta o napredovanju ali če je ta manj ugoden od sistema napredovanja, ki velja za zdravnike, zaposlene v javnem sektorju.