(1) V Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415 in 101/13 – ZDavNepr) se v prvem odstavku 130. člena besedilo »23 odstotno« nadomesti z besedilom »16 odstotno«.

(2) Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Organizacije od 1. januarja 2016 obračunavajo 9,59 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.«.

(3) Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, v katerem se za točko b) dodata novi točki c) in d), ki se glasita:

»c) organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. februarja 2015 namenijo:

• 52,6 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,
• 23,7 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 23,7 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

4. organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2016 namenijo:

• 20,86 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,
• 39,57 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 39,57 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.«.

(4) Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Za 130. členom se dodajo novi 130.a, 130.b in 130.c členi, ki se glasijo:

»130.a člen

(1) Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Organizacije oziroma delodajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena izračunajo del koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij na obračunu, ki ga davčnemu organu predložijo najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračunana sredstva iz dela koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij morajo omenjene organizacije plačati v proračun Republike Slovenije, za proračunski sklad po 129. členu tega zakona na dan predložitve obračuna davčnemu organu.

(2) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dela koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.

Besedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi:

• veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila, ali
• najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki jih določa Zavod, ali
• veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti.

Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine med­sebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe.

Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti.

Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo.

Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi:

• cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali
• najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev.

Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.

Za desetim odstavkom 23.c člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:

»Terapevtske skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti izmed zdravil, razvrščenih na pozitivno in vmesno listo, na lastno pobudo določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se objavi na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše pogoje za določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih najvišjih priznanih vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

V tretjem odstavku 25. člena se besedilo »ortopedskega, ortotičnega in drugega pripomočka« nadomesti z besedilom »medicinskega pripomočka«, v 61. členu, v 4. točki prvega odstavka 62.b člena in v četrti alineji drugega odstavka 81. člena pa se besedilo »medicinsko-tehnični pripomočki« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »medicinski pripomočki« v ustreznem sklonu.

Za drugim odstavkom 31. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša:

• 90 % osnove v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu;
• 80 % osnove v primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka;
• 70 % osnove v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega člana.«.

Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.«.

Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na določbe 85. člena tega zakona se odločba, s katero se odloči o začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva odpreme.«.

V 48. členu se v 2. točki:

• v prvi alineji se pred besedo »zavod« doda besedilo »zavarovanci in«;
• za četrto alinejo se doda nova peta alineja, ki se glasi:

»− občine za zavarovance iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,«.

Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.

V 3. točki se:

• v peti alineji podpičje nadomesti s piko;
• šesta alineja črta.

V 49. členu se v 2. točki:

• v prvi alineji besedilo »19., 19.a in 23.« nadomesti z besedilom »19. in 19.a«;
• za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:

»− občine za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona,«.

Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.

Za tretjim odstavkom 55. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Za zavarovance iz 23., 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačujejo prispevki po stopnji 5,96 odstotka. Za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek po stopnji 0,18 odstotka.«.

Prvi odstavek 60. člena se črta.

V drugem odstavku 62. člena se 6. točka črta.

Dosedanja 7. točka postane 6. točka.

62.a člen se črta.

V prvem odstavku 62.d člena se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

V 62.h členu se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

Prvi in drugi odstavek 62.i člena se črtata.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.

63.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»63.a člen

Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice pri preskrbi zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način obračunavanja, plačila, roke in druge parametre, pomembne za določitev medsebojnih pravic in obveznosti.

Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje enega leta. Če se po izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor, lahko Zavod do sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine cenovnih standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz drugega odstavka 64. člena tega zakona.

O spornih vprašanjih, glede katerih med Zavodom in združenji dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor, odloča arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov v arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov imenujejo člane arbitraže in posredujejo sporna vprašanja najpozneje v roku 14 dni od prejema predloga čistopisa dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku člani arbitraže niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v roku 15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

Dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki ni bil izbran na podlagi izvedenega razpisa iz 64. člena tega zakona, lahko zahteva, da o njegovi izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se uporablja prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči z dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo poziv Zavoda.

Sporna vprašanja pri sklepanju pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov se rešujejo v skladu s 67. členom tega zakona. Če pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih vprašanj, jih v nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank imenuje minister, pristojen na zdravje.«

Za prvim odstavkom 64. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Pri ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti z dobavitelji medicinskih pripomočkov se upoštevajo cenovni standardi, ki jih za posamezne vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod, oziroma cene, ki jih za posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za cenovne standarde in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

V drugem odstavku 79.b člena se v devetnajsti alineji besedilo »medicinsko – tehničnih pripomočkih« nadomesti z besedilom »medicinskih pripomočkih«.

Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:

»Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se za namene izvajanja vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje povežejo:

• z Evidenčnim in analitskih informacijskim sistemom za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ in Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja – CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih,
• s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije za pridobivanje EMŠO oziroma davčne številke ustanoviteljev poslovnih subjektov.«.

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti se za 53. členom dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo:

»53.a člen

Zdravstvene storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) opravlja pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, pomenijo konkurenčno dejavnost. Opravljanje te dejavnosti je dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja zdravstvenega delavca s strani javnega zdravstvenega zavoda. V takem primeru javni zdravstveni zavod od zdravstvenega delavca zahteva povrnitev škode, ki je nastala z opravljanjem konkurenčne dejavnosti.

Kadar zdravstveni delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki ne opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, se konkurenčnost presoja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

53.b člen

Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je občina ali mesto, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če:

• s tem ne bo povzročena škoda javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda,
• javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca iz prejšnjega odstavka,
• zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi,
• zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in
• zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust.

Soglasje, ki se lahko izda za največ 12 mesecev, vsebuje najmanj:

• podatke o javnem zdravstvenem zavodu, ki daje soglasje,
• osebno ime in delovno mesto zdravstvenega delavca, kateremu se soglasje daje,
• naziv drugega javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, v okviru katerega bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve,
• zdravstvene storitve, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal,
• čas veljavnosti soglasja,
• navedbo pogojev, ki veljajo za zdravstvenega delavca, iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka in
• obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca z delom pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta.

Izdano soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če se spremenijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena oziroma če zdravstveni delavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali pete alinee drugega odstavka tega člena.

53.c člen

Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

• za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali
• gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali
• javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.

Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

• o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
• o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,
• ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,
• o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
• o zavarovanju poklicne odgovornosti,
• o roku za opravo zdravstvenih storitev,
• o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,
• o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,
• o možnosti predčasnega prenehanja.

Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje.

Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena.

Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja.

53.č člen

Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki vsebuje naslednje podatke:

• naziv javnega zdravstvenega zavoda, ki je izdal soglasje oziroma sklenil podjemno pogodbo,
• osebno ime zdravstvenega delavca, ki mu je izdano soglasje oziroma je z njim sklenjena podjemna pogodba,
• naziv javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katerega zdravstveni delavec opravlja zdravstvene storitve,
• vrsta in obseg zdravstvenih storitev,
• dejansko število ur, ki jih je zdravstveni delavec opravil na podlagi podjemne pogodbe in
• obdobje, za katerega je podeljeno soglasje oziroma sklenjena podjemna pogodba.

Direktor javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil.«.

V Zakonu o družbi Slovenske železnice se 5.a člen spremeni tako, da se glasi:

»5.a člen

(1) Plačilo terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini 134.261.600,00 eurov, bo Republika Slovenija izvedla v enakih deležih v letih od 2014 do 2023.

(2) Datumi zapadlosti plačil v posameznih letih in način plačila terjatve oziroma obveznosti iz prejšnjega odstavka, se določijo z letnimi pogodbami. Letno pogodbo skleneta Družba Slovenske železnice, d.o.o. in Vlada Republike Slovenije po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto, na katero se pogodba nanaša.«.

V Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 3. člena 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2. avtocesta je avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest;«.

V šestem odstavku 8. člena se prvi stavek črta.

V drugem odstavku 9. člena se za b) točko doda nova c) točka, ki se glasi:

»c) izdajanje smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, nosilec urejanja prostora.«.

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen

(posebne določbe za izvajanje koncesije)

(1) DARS vsako leto pripravi načrt izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest ter ga predloži v soglasje ministrstvu, pristojnemu za promet.

(2) Minister, pristojen za promet, lahko zaradi zagotavljanja varnosti in pretočnosti prometa po avtocestah naloži DARS izvedbo ali način izvedbe določene naloge, ki izhaja iz koncesijskega razmerja, ter določi rok za izvedbo.«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

(financiranje obveznosti za naloge iz 4. člena tega zakona)

Viri sredstev za izvajanje nalog iz 4. člena tega zakona se zagotavljajo v državnem proračunu iz namenske postavke, na kateri se zbirajo sredstva iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki se plačuje v skladu s tem zakonom.«.

V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »in je neodplačna« črta.

V Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se naslov poglavja »2. OBSEG VARČEVANJA« in 5. do 10. člen črtajo.

Prvi odstavek 11. člena se črta.

Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo prvi do tretji odstavek.

12. člen se črta.

Tretji odstavek 24. člena se črta.

Naslov poglavja »4.a SUBVENCIJE« in 26.a do 26.i člen se črtajo.

40. člen se črta.

V Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi:

»(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.«.

175. člen se spremeni tako, da se glasi:

»175. člen

(najemnik hišniškega stanovanja)

Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.«.

175.a člen se črta.

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v prvem odstavku 3. člena za 31. točko doda nova 31.a točka, ki se glasi:

»31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;«.

Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2) Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge:

• priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v javnem potniškem prometu;
• vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;
• vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega zakona;
• pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav;
• nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;
• spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;
• izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji tujemu prevozniku;
• opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe Sveta 1071/2009;
• izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;
• izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov;
• izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;
• izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES;
• izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;
• izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu;
• izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa;
• vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;
• strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza potnikov;
• izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;
• usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu;
• usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem prometu;
• vodenje registra linij in voznih redov;
• ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem prometu;
• razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter pospeševanje gospodarskih javnih služb;
• priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa;
• priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem potniškem prometu;
• izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma naročanja prevozov;
• priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;
• vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa;
• prevzem skrbništva nad daljinarjem;
• druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim predpisom.«.

Tretji odstavek se črta.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in register:

• evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov;
• evidenco voznikov, ki so usposobljeni za vožnjo motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu;
• evidenco vozil, za katera je izdan izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu;
• evidenco izdanih potrdil za opravljanje mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe;
• evidenco izdanih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu;
• evidenco izdanih potrdil za voznike, ki so državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku;
• evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
• evidenco izdanih dovolilnic za opravljanje občasnih in izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
• nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim je izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v skladu s 16. členom Uredbe 1071/2009/ES in opravlja vnose določene v Uredbah 1072/2009/ES in 1073/2009/ES;
• register voznih redov v notranjem linijskem prometu;
• register posebnih linijskih prevozov.«.

Drugi odstavek se črta.

Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Voznik avtobusa in vozila, ki opravlja stalne izvenlinijske prevoze, ter voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu pogodbo o zaposlitvi.«.

V drugem odstavku 53. člena se beseda »direkcije« nadomesti z besedo »ministrstva«.

V drugem odstavku 54. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.«.

V tretjem odstavku se beseda »direkcijo« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

V petem odstavku se črta besedilo »in za prevoz dijakov v šolo in iz nje«, besedilo »organ JPP« v različnih sklonih pa se nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.

V tretjem odstavku 57.a člena se črta beseda »lahko«.

V drugem odstavku 73. člena se beseda »direkciji« nadomesti z besedo »ministrstvu«.

V Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo se naslov zakona spremeni tako, da se glasi:

»Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo«.

1. člen se spremeni tako, da se glasi:

»1. člen

S tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023.«.

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

»3. člen

Viri, zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture, v skladu z Načrtom razvojnih programov državnega proračuna.«.

V 3.a členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevzemanje obveznosti v breme virov, zagotovljenih po tem zakonu, je mogoče do višine sprejetih pravic porabe na projektih, vključenih v Načrt razvojnih programov državnega proračuna.«.

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo:

» – za leto 2012              7.000.000 eurov
– za leto 2013                5.000.000 eurov
– za leto 2014                5.000.000 eurov
– za leto 2015                5.000.000 eurov.«

V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku 11. člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu.«

Tretji odstavek se črta.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.

V Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim odstavkom 11. člena doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

V Zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije se za drugim odstavkom 20. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanja agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

V Zakonu o policiji se za 54. členom doda nov 54.a člen, ki se glasi:

»54.a člen

Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v znesku, ki ga določi minister. Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo prenesti na oškodovanca.«.

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se besedilo 28. člena spremeni tako, da se glasi:

»Za namen izvajanja naslednjih nalog:

• priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministrstva,
• razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula,
• razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja,
• razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja,
• spremljava in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ter upravljanja in vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov,
• izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja,
• organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev,
• izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami,
• pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov,
• izvajanje zunanjih preverjanj znanja,
• šolske in obšolske dejavnosti,
• mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju,
• organizacija šolskih tekmovanj,
• muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa in
• drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja se lahko ustanovijo javni zavodi.

Akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

29. člen se črta.

V drugem odstavku 54. člena se številka »60« nadomesti z besedo »osmih«.

106. člen se spremeni tako, da se glasi:

»106. člen

(ravnateljski izpit)

Program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit.

Javni zavod, ki je pooblaščen za izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita.«.

V Zakonu o visokem šolstvu se peti odstavek 32. člena spremeni tako, da se glasi:

»Samostojni visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov po enakem postopku, kot se sprejemajo, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis.«.

Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V šesti alinei 51.f člena se besedilo »študijskih programov« nadomesti z besedilom »obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov«.

V enajstem odstavka 51.h člena se sedma alinea spremeni tako, da se glasi:

»– odloča o akreditacijah študijskih programov visokošolskih zavodov in daje soglasje k spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov,«.

V prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi:

»– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«.

Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:

»– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«.

Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita:

»– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, * ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V Zakonu o osnovni šoli se tretji odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi:

»Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznega tujega jezika.«.

20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»20.a člen

(neobvezni drugi tuji jezik)

Šola za učence od 4. do 9. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca pouka v tekočem šolskem letu.

Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega jezika.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

»40. člen

(manjše učne skupine)

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.

V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«.

Za drugim odstavkom 61. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Znanje učencev pri neobveznem drugem tujem jeziku se ne ocenjuje.«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Četrti in peti odstavek 63. člena se spremenita tako, da se glasita:

»Učence 6. in 9. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola obvesti o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja.

Šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri pouku neobveznega drugega tujega jezika, interesnih in drugih dejavnostih šole.«.

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno preverjanje znanja).

Nacionalno preverjanje znanja je za učence 6. in 9. razreda obvezno.

V 6. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli.

Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja.

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.

Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.

Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik.

Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.

Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.

Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.«.

Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ne glede na določbe 64. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno. V 6. in 9. razredu šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, v 9. razredu pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.«.

Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določbo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti.«.

Besedilo 83. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Osnovna šola izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.

Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 9. razreda pa številčno oceno.

Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo.«.

V desetem odstavku 95. člena se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:

»– zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda.«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11) se 45. člen spremeni tako, da se glasi:

»45. člen

(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred)

Postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence 1. razreda začne izvajati 1. septembra 2013.

V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013.

V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.«.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenci 9. razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

»48. člen

(predpisi, ki prenehajo veljati)

31. avgusta 2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.«.

Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:

»1. septembra 2012 se začnejo uporabljati določbe 8., 10., 11., 12., 12.a, 17., 19.a, 26., 29., 32., petega odstavka 33. člena, 36., 40., 44., 49., 60.f, 65., prvega, drugega in tretjega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 75. člena, 84., 84.a, 86., 87., 89., 90., 91. člena in druga alinea 101. člena zakona.

1. septembra 2013 se začnejo uporabljati določbe 16., 18., 18.a, 20., 20.a, drugega odstavka 28. člena, 38. (razen drugega stavka šestega odstavka), 39.a, 61., 63., 64., prvega odstavka 67. člena, prvega in drugega odstavka 35. člena, četrtega in petega odstavka 69. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena zakona.«.

V Zakonu o vrtcih se za 24.a členom doda nov 24.b člen, ki se glasi:

»24.b člen

(sofinanciranje varuha predšolskih otrok)

Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.

Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca.

Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok.

Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.«.

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok.«.