Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2A)

RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Objavljeno v:

1. člen
V Zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»2. člen
(prenos in izvajanje predpisov EU)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 196), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).«.
2. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.
2. »Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.
3. »Drugi posli dajanja zagotovil« so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov ali konsolidiranih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, in sicer v skladu s pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja dajanja zagotovil in etike (v nadaljnjem besedilu: Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov).
4. »Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.
5. »Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je:
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali
– v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo.
6. »Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik:
– najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali
– delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
7. »Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.
8. »Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.
9. »Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja, mednarodni standardi obvladovanja kakovosti ter drugi povezani standardi, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.
10. »Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:
– namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijsko podjetje in
– usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.
11. »Nadzorni organ« je organ ali telo, ki je določen za nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev.
12. »Naložba v posamezno osebo« je:
– neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe ali
– neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba ali
– terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.
13. »Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s katero koli revizijsko družbo.
14. »Obvezna revizija« je revizija posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.
15. »Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.
16. »Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.
17. »Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
18. »Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.
19. »Osebni podatek« je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
20. »Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
– njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;
– otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;
– varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
– eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.
21. »Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.
22. »Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
23. »Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.
24. »Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
25. »Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
26. »Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
27. »Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
28. »Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
29. »Pravila revidiranja« so pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov in druga pravila, ki jih določa Agencija.
30. »Preiskava Agencije« je postopek odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja ali ocenjevanja vrednosti.
31. »Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve določb tega zakona.
32. »Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve ali nadzora.
33. »Revidiranje« pomeni revizijo posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
34. »Revizija posamičnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
35. »Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije.
36. »Revizijski subjekt tretje države« je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
37. »Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.
38. »Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.
39. »Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
40. »Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
41. »Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), ki ga je izdala revizijska družba.
42. »Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.
43. »Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.
44. »Subjekt javnega interesa« je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, zavarovalnica in pokojninska družba, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo. Subjekt javnega interesa je tudi družba, zavezana k obvezni reviziji, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Subjekt javnega interesa je lahko tudi druga pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, če je tako določeno z drugim zakonom.
45. »Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.
46. »Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.
47. »Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu.
48. »Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva ali revidiranja.
49. »Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.«.
3. člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Agencija ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb ali druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi, določi Agencija.
(3) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila.«.
4. člen
Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.
(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pa v katerikoli članici mreže pod pogojem, da je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.
(3) Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti veščakom in osebam, ki niso v delovnem razmerju z revizijsko družbo, skladno s pravili revidiranja in pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih. Zanje veljajo enaka pravila glede neodvisnosti in varovanja podatkov, kot veljajo za zaposlene v revizijski družbi.
(4) Storitve revidiranja lahko opravlja tudi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice v drugi državi članici in je registrirano pri Agenciji, če ključni revizijski partner, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz 48. člena tega zakona.
(5) Določbe drugega odstavka tega člena o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih, in sodelovanja veščakov pri revidiranju.«.
5. člen
V 6. členu se besedilo »opravljata Inštitut in« nadomesti z besedo »opravlja«.
6. člen
7. člen se črta.
7. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
(pristojnosti Inštituta)
(1) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem:
1. sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja:
– računovodske standarde,
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov,
– pravila ocenjevanja vrednosti;
2. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
3. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
4. opravlja nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;
5. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
6. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor, preizkušeni računovodja, preizkušeni poslovni finančnik, preizkušeni revizor informacijskih sistemov in preizkušeni davčnik;
7. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz prejšnje točke;
8. vodi register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz 6. točke tega odstavka.
(2) Inštitut opravlja tudi druge naloge, določene s posameznim zakonom.«.
8. člen
V 12. členu se 3. točka črta, dosedanja 4. točka pa postane 3. točka.
9. člen
15. člen se črta.
10. člen
V drugem odstavku 16. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.«
11. člen
Naslov poglavja »2.3 Izvajalci nadzora« ter 17. člen se črtata.
12. člen
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija je nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja in nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti.
(2) Agencija je pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe 537/2014/EU.
(3) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija samostojna in neodvisna.
(4) Ustanovitelj Agencije je Republika Slovenija.
(5) Sedež Agencije je v Ljubljani.
(6) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija sodeluje z Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev ter pristojnimi organi iz 20. člena Uredbe 537/2014/EU oziroma s sorodnimi organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s pristojnimi organi tretjih držav po načelu enakovrednosti in vzajemnosti ter mednarodnimi organizacijami na področjih pristojnosti Agencije.
(7) Agencija s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države članice in države članice gostiteljice.«.
13. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(nezdružljivost opravljanja nalog in funkcij)
(1) Opravljanje nalog oziroma položaj člana strokovnega sveta ali direktorja Agencije ni združljiva:
1. z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora ter revizijske komisije banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje ter vseh subjektov, zavezanih k obvezni reviziji,
2. s funkcijo v organih političnih strank, državnih organih, organih lokalnih skupnosti,
3. z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivalo na neodvisnost Agencije ali bi lahko bilo v nasprotju z interesi Agencije.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko direktor Agencije član sveta v drugih organih za nadzor po zakonih, ki urejajo varstvo konkurence, bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(3) Direktor in člani strokovnega sveta svoj položaj uskladijo z določbami prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja funkcije, vendar najkasneje v treh mesecih od imenovanja, v nasprotnem primeru jim mandat preneha.
(4) V primeru naknadnega nastopa nezdružljivosti med trajanjem funkcije mora oseba iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti ministra, pristojnega za finance, in strokovni svet Agencije. Obvestilo se šteje kot odstopna izjava iz 1. točke 22. člena tega zakona.«.
14. člen
Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Splošni akti Agencije so akti za izvrševanje njenih javnih pooblastil in se jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
15. člen
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.
(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.
(3) Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda.
(4) Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih ukrepih in vseh izrečenih sankcijah pooblaščenim revizorjem in revizijskim družbam v zbirni obliki. Informacije o upravnih ukrepih in izrečenih sankcijah posreduje Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev.
(5) Agencija Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev nemudoma sporoči vse začasne prepovedi.«.
16. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen
(tarifa Agencije)
(1) Tarifo sprejme strokovni svet Agencije na predlog direktorja, v kateri določi višino:
– taks za odločanje o posamičnih zadevah;
– letnih nadomestil, ki jih za opravljanje nadzora iz 73. člena tega zakona ali za opravljanje nadzora po drugem zakonu plačujejo osebe, nad katerimi Agencija opravlja nadzor;
– nadomestil stroškov ukrepov nadzora iz 76. člena tega zakona;
– taks za izdajo potrdil, za izdajo izpisov iz evidenc, za izdelavo fotokopij listin ali za izdelavo dvojnikov odločb, soglasij, odredb in sklepov;
– nadomestil za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu opravlja Agencija.
(2) Agencija določi letna nadomestila iz druge alineje prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov Agencije, povezanih s to vrsto nadzora.
(3) Tarifa in njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije po potrditvi ustanovitelja.
(4) Višina nadomestila za izrek ukrepa nadzora, ki ga plača subjekt nadzora, je sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem subjektom nadzora.«.
17. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»32. člen
(pristojnosti Agencije pri opravljanju javnega nadzora nad revidiranjem)
(1) Agencija:
– zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;
– sprejema druga pravila revidiranja, zajeta v hierarhijo pravil revidiranja;
– sprejema hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
– določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter preizkus strokovnih znanj;
– organizira izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
– izvaja preizkuse strokovnih znanj za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
– izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo zakonitih revizorjev, revizijskih podjetij, revizorjev tretjih držav in revizijskih subjektov tretjih držav;
– organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev; in
– zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
(2) Agencija opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.
(3) Agencija vodi registre:
– revizijskih družb, revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav ter
– pooblaščenih revizorjev.«.
18. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
(pristojnosti Agencije pri sodelovanju z nadzornimi organi držav članic na področju revizije)
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s tem zakonom in Uredbo 537/2014/EU.
(3) Agencija sodeluje s pristojnim organom v drugi državi članici in ustreznim evropskim nadzornim organom zlasti pri izmenjavi informacij in sodelovanju pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij.
(4) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji. Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga glede na okoliščine določi Agencija.
(5) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, o ovirah obvesti pristojni organ, ki je zahteval podatke.
(7) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
– če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
– če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam ali
– če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.
(8) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.
(9) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.
(10) Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena Direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
(11) Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je prijavil kršitev. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo za izvedbo preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:
– bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;
– so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
– so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj v zvezi z istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem že pravnomočno odločili.
(12) V primeru iz druge in tretje alineje sedmega odstavka in enajstega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe držav članic.«.
19. člen
V tretjem odstavku 35. člena se pred piko doda besedilo »ter ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija lahko od pristojnih organov tretje države zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravila kateri koli revizijski subjekt tretje države ali revizor tretje države.«.
20. člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodišče in pristojni organi za nadzor po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov in varstvo konkurence, Agencijo obvestijo o vseh sprejetih ukrepih ali izrečenih sankcijah zoper revizijske družbe in pooblaščene revizorje.
(2) Sodišče Agencijo obvesti tudi o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, in Inštitut o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 90. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.
(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji na njeno zahtevo predložijo vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih nalog, in ji omogočijo vpogled v ustrezno dokumentacijo.
(4) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji v zvezi z razrešitvijo revizijske družbe med mandatom posredujejo obrazložitev razlogov za razrešitev.
(5) Za izvrševanje nalog Agencije ima ta dostop do:
– podatkov Centralnega registra prebivalstva, vključno s podatkom o enotni matični številki občana;
– podatkov Poslovnega registra Slovenije in
– brezplačnega pridobivanja in uporabe statističnih podatkov računovodskih izkazov družb in društev zavezanih k reviziji ali preiskavi, s katerimi razpolaga Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, zaradi analitsko-informativnih namenov Agencije, ki jih ne sme posredovati drugim in jih ne javno uporabljati.
(6) Agencija lahko za izvajanje svojih nalog po tem zakonu za podatke, ki so potrebni za njeno odločanje, zahteva njihovo posredovanje tudi od oseb in organizacij, ki z njimi razpolagajo. Ti so Agenciji dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost, in podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, določeni kot tajni.
(7) Subjekti, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo podatke iz prejšnjega odstavka posredovati ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, a upoštevajoč pravila, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija mora zagotoviti primerno stopnjo varstva posredovanih ji podatkov.
(8) Subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, mora Agenciji v roku, ki ga določi Agencija, posredovati pravilne in popolne podatke, ki jih je zahtevala Agencija. Agencija lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih je pridobila. Če subjekt ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, Agencija določi novi rok za posredovanje podatkov.
(9) Če subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje Agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne posreduje v novem roku, ki ga je Agencija določila na podlagi tretjega stavka prejšnjega odstavka, mu lahko strokovni svet s sklepom naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(10) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko Agencija izda zahtevo, s katero subjekt iz prvega odstavka tega člena določi novi rok za posredovanje podatkov.
(11) Sklep o izreku denarne kazni iz devetega odstavka tega člena mora biti obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.«.
21. člen
Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, posreduje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je treba, zagotovi berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.
(4) Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja določenega revizorja ali revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne obstoječe klavzule so nične.
(5) Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o obvezni reviziji, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila.
(6) Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču, na podlagi utemeljenih razlogov, zahtevajo:
– delničarji, ki zastopajo pet odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala;
– drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon ali
– pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU, če tako določa zakon.«.
22. člen
Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizijska družba kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.
(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji ali člani organov nadzora revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi zaposleni revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanjem storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz prejšnjega odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več niso povezane z revizijsko družbo.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
– če je revizijska družba na podlagi zakona o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;
– če oseba izrecno pisno soglaša, da se sporočijo posamezni zaupni podatki, ki se nanašajo nanjo oziroma osebo, katere zakoniti zastopnik je;
– če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
– če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ po tem zakonu ali po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ali varstvo konkurence;
– če revizijska družba izvaja obvezno revizijo naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost revizije konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejenega podjetja, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;
– v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo;
– v primeru zahteve revizijske komisije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija), v zvezi z ugotovitvami in zaključki nadzornega organa o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijske družbe in
– v drugih primerih, kjer zakon določa dolžnost glede posredovanja zaupnih podatkov.«.
23. člen
Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizijska družba revidiranje opravi v skladu s pravili revidiranja.
(2) Revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotovi, da:
– so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel;
– je skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa.
(3) Revizijska družba pripravi in vodi revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, v slovenskem jeziku. Agencija presoja utemeljene primere, v katerih se lahko del revizijske dokumentacije vodi v tujem jeziku. Agencija lahko določi podrobnejši način priprave in vodenja revizijske dokumentacije.
(4) Revizijska družba hrani revizijsko dokumentacijo iz prejšnjega odstavka deset let po opravljenem revidiranju.
(5) V primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev, v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora ter v primeru začete preiskave revizijska družba hrani dokumentacijo iz prejšnjega odstavka do pravnomočnosti odločitve v postopku nadzora.
(6) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe.
(7) Obvezna revizija računovodskih izkazov ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja pravne osebe ali učinkovitosti oziroma uspešnosti organa vodenja ali nadzora pri vodenju poslovanja.«.
24. člen
Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizorjevo poročilo o posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji.
(2) V primeru, da revizorjevo poročilo o posamičnih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.
(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije je sestavljeno v slovenskem jeziku.
(4) Kadar so letni računovodski izkazi obvladujoče družbe priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročili revizijske družbe združita.
(5) Revizijska družba, ki je opravila obvezno revizijo subjekta javnega interesa, predloži pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij ali zavarovalnic na njihovo zahtevo dodatno poročilo, ki ga je predložila revizijski komisiji. Pristojni organi za nadzor trga vrednostnih papirjev, bank ali zavarovalnic lahko od revizijske družbe zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z obvezno revizijo.«.
25. člen
41. in 42. člen se črtata.
26. člen
Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz 11. člena Uredbe 537/2014/EU.
(2) Ključni revizijski partner skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani ključni revizijski partner, je takšna, da lahko Agencija pregleda delo ključnega revizijskega partnerja.
(3) Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, revidira sestavni del skupine podjetij, je ključni revizijski partner odgovoren, da Agenciji zagotovi vso dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to lahko zagotovil, ohrani ključni revizijski partner kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače.
(4) Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.«.
27. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen
(neodvisnost in nepristranskost revidiranja)
(1) Revizijska družba opravlja revidiranje v pravni osebi neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
(2) Fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat revizije, morajo biti neodvisne od revidiranega subjekta in ne smejo posegati v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.
(3) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zaposleni pri revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo revizijski družbi ali kateri koli osebi, ki je z revizijsko družbo povezana posredno ali neposredno.
(4) Družbeniki ali delničarji revizijske družbe ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe in njihove mreže ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.
(5) Neodvisnost se zagotovi v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, in v obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija.
(6) Osebe ali družbe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona ne smejo zahtevati ali sprejeti denarnih in nedenarnih daril ali uslug od revidiranega subjekta ali katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, razen če bi nepristranska, razumna in obveščena tretja stran zadevno vrednost ocenila kot zanemarljivo.
(7) Če je revidirani subjekt v obdobju, na katerega se nanašajo računovodski izkazi, prevzet s strani drugega subjekta, če se z drugim subjektom združi ali če ga drugi subjekt prevzame, revizijska družba opredeli in oceni vse trenutne ali nedavne interese ali odnose, vključno z vsemi nerevizijskimi storitvami, ki so se opravile za ta subjekt in bi lahko ob upoštevanju razpoložljivih zaščitnih ukrepov ogrozile revizorjevo neodvisnost in zmožnost nadaljevanja obvezne revizije po datumu začetka učinkovanja združitve ali prevzema. Pooblaščeni revizor ali revizijska družba čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih koli trenutnih interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, in če je to mogoče, sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov.
(8) Ključni revizijski partner ali revizijska družba ne izvede obvezne revizije, če obstaja kakršna koli nevarnost samopregledovanja, domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih ali poslovnih odnosov ali delovnih ali drugačnih razmerij med subjekti, navedenimi v drugem odstavku 44.a člena tega zakona.«.
28. člen
Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
»44.a člen
(obvladovanje nasprotij interesov)
(1) Revizijska družba se izogiba kakšnemu koli nasprotju interesov.
(2) Nasprotje interesov lahko nastane:
– med revizijsko družbo in njeno mrežo;
– med revizijsko družbo in zaposlenimi v revizijski družbi ter z zaposlenimi v povezanih osebah revizijske družbe;
– med revizijsko družbo in drugimi osebami, ki na pogodbeni podlagi opravljajo katere koli storitve za revizijsko družbo;
– med revizijsko družbo in njenimi strankami.
(3) Revizijska družba vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med revidiranjem na njegovo neodvisnost ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov.«.
29. člen
Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizijska družba ali kateri koli član mreže, ki ji revizijska družba pripada, ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi, če:
1. ima naložbe v tej pravni osebi,
2. ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
3. so osebe, ki so povezane s pravno osebo:
– ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
– skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,
4. revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem, opravljala pri pravni osebi storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
5. je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
6. bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ali
7. obstoji kakršno koli drugo nasprotje interesov po drugem odstavku prejšnjega člena.
(2) Agencija določi seznam prepovedanih storitev iz 4. točke prejšnjega odstavka.
(3) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če:
– je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti,
– ima naložbe v tej pravni osebi,
– je povezan s to pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
– zanjo opravlja ali je opravljal v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizijskega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja, ali
– gre za osebo, povezano na način iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Zaposleni v revizijski družbi in katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo pooblaščenemu revizorju ali revizijski družbi ali so pod njenim nadzorom, če je neposredno vključena v dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi, ne smejo biti družbeniki ali delničarji, imeti finančnega interesa ali neposredne pravice do udeležbe ali sodelovati pri kakršni koli transakciji v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izdaja, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli revidirani subjekt s področja njihovih dejavnosti obvezne revizije.
(5) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, ko gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem, vključno z upravljalnimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja.«.
30. člen
Za 45. členom se dodata nova 45.a in 45.b člen, ki se glasita:
»45.a člen
(notranje obvladovanje kakovosti)
(1) Revizijska družba zagotovi skladnost z usmeritvami in postopki na vseh svojih ravneh in delovnih strukturah tako, da vzpostavi mehanizem notranjega obvladovanja kakovosti, ki obsega:
– oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi zagotovi, da njeni družbeniki, delničarji ter člani organov vodenja in nadzora ali pridružena podjetja ne posegajo v izvajanje revidiranja na kakršen koli način, ki bi ogrožal njegovo neodvisnost in nepristranskost;
– vzpostavitev zanesljivih računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovitih postopkov ocenjevanja tveganj ter učinkovitih nadzornih in zaščitnih ukrepov za sisteme obdelovanja informacij;
– oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za zagotavljanje ustreznih znanj in izkušenj, ki so potrebne za izvajanje nalog, dodeljenih zaposlenim in katerim koli drugim fizičnim osebam, ki bodisi opravljajo storitve za revizijsko družbo bodisi so pod njenim nadzorom oziroma so neposredno vključene v revidiranje;
– oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi se zagotovi, da izvajanje revizijskih nalog s strani katere koli osebe, vključene v revidiranje, ne zmanjša kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti in zmožnosti Agencije za opravljanje nadzora;
– vzpostavitev ustrezne in učinkovite organizacijske in administrativne ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost;
– oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za izvajanje revidiranja, usposabljanja, nadzora in pregleda dejavnosti zaposlenih ter organiziranje strukture revizijskega spisa;
– vzpostavitev notranjega obvladovanja kakovosti, ki zajema vsaj usmeritve in postopke iz prejšnje alineje in zagotavlja kakovostno revidiranje;
– uporabo ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju njenih dejavnosti revidiranja;
– vzpostavitev primerne in učinkovite organizacijske ureditve za ukrepanje v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto njenih dejavnosti revidiranja in njihovo evidentiranje;
– ustrezno politiko prejemkov, vključno z udeležbo v dobičku, ki z zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo, pri čemer višina prihodkov od opravljanja nerevizijskih storitev ni del ocene učinkovitosti oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na njen potek;
– spremljanje, evidentiranje in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti ter sprejemanje in evidentiranje ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Revizijska družba izvaja zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz sedme alineje tega odstavka. Revizijska družba vodi evidenco o ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega obvladovanja kakovosti.
(2) Usmeritve in postopki iz prejšnjega odstavka se dokumentirajo in posredujejo vsem zaposlenim v revizijski družbi.
(3) Izvajanje nalog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena nima vpliva na končno odgovornost revizijske družbe do revidiranega subjekta.
(4) Revizijska družba pri izpolnjevanju zahtev iz prvega odstavka tega člena upošteva obseg in kompleksnost svojih dejavnosti in lahko Agenciji dokaže ustreznost vzpostavljenih usmeritev in postopkov.
(5) Oseba, ki je odgovorna za obvladovanje kakovosti v revizijski družbi, mora biti pooblaščeni revizor.
31. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen
(zaposlitev pooblaščenega revizorja ali zaposlenih v revizijskih družbah s strani revidiranih subjektov)
(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:
– zaposlitev v revidiranem subjektu;
– članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;
– opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;
– zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na razpolago ali pod nadzorom pooblaščenih revizorjev, revizijske družbe ali revizijskega podjetja in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri dejavnostih obvezne revizije.«.
32. člen
Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Medsebojne pravice in obveznosti opravljanja revidiranja uredijo stranke s pogodbo o revidiranju.
(2) Pogodba o revidiranju se sklenjene v pisni obliki.
(3) Priloga k pogodbi je okvirni načrt revizije, na podlagi katerega je bila določena cena in ki je pripravljena za vsako revizijsko obdobje in vsak revizijski posel posebej. Okvirni načrt vključuje tudi:
– predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,
– podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost in
– okvirno ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost.
(4) Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev.
(5) Pogodba o reviziji posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahtevajo predpisi, se sklene za obdobje najmanj treh let.
(6) Mandat iz prejšnjega odstavka se lahko obnovi.
(7) V primeru, da je v revizijski družbi zaposlen en sam pooblaščeni revizor, revizijska družba sklene pogodbo o sodelovanju, v kateri se z drugo revizijsko družbo dogovori, da bo v primeru, ko revizijska družba zaradi nezmožnosti pooblaščenega revizorja za delo ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti iz pogodb o revidiranju, to storila druga revizijska družba.
(8) Z možnostjo dokončanja posla po sklenjeni pogodbi iz prejšnjega odstavka revizijska družba seznani naročnika revizije v pogodbi o revidiranju.«.
33. člen
Besedilo 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,
– da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred oddajo vloge za izdajo dovoljenja, pri revizijski družbi oziroma zakonitem revizorju ali revizijskim podjetju z dovoljenjem katerekoli države članice,
– je opravila praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom o pridobitvi potrdil o strokovnih znanjih in vsebini ter preizkusu strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter pravilnikom o obvezni vsebini praktičnega usposabljanja,
– ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ali da je od pravnomočnega odvzema dovoljenja preteklo vsaj pet let,
– ni bila obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
– ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.
(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja tri leta od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša vsakič za tri leta, če opravi izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.
(3) Če imetnik dovoljenja ne opravi izobraževanja po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka oziroma ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenje preneha veljati. Ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in imeti opravljeno izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka.
(4) Osebi, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, se omogoči ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po preteku petih let od odvzema.
(5) Ponovna pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka je možna samo enkrat. Pred ponovno pridobitvijo dovoljenja, oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za pooblaščenega revizorja, ponovno opravi praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena.
(6) Praktično usposabljanje iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajajo ključni revizijski partnerji.
(7) Praktično usposabljanje mora biti vsebinsko ustrezno in mora večinoma zajemati revidiranje posamičnih in konsolidiranih računovodskih izrazov.
(8) Praktično usposabljanje je treba izvajati in dokumentirati v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.«.
34. člen
V prvem odstavku 49. člena se deseta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– mednarodnih revizijskih standardov iz 4. člena tega zakona;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Način pridobitve potrdil o strokovnih znanj in preizkusa strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka ter vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom, podrobneje določi Agencija s pravilnikom iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.«.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 77 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!