Ta zakon ureja:

1. revizijo ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil revidiranja,
2. strokovna področja, povezana z revidiranjem,
3. nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter
4. delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).

(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.
2. »Dajanje zagotovila o trajnostnosti« je dajanje zagotovila o zanesljivosti poročila o trajnostnosti ali konsolidiranega poročila o trajnostnosti z izvajanjem postopkov, katerih rezultat je sklep z zagotovilom poročanja o trajnostnosti revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
3. »Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju Republike Slovenije.
4. »Drugi posli dajanja zagotovil« so posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, vključno z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki se opravijo v skladu s pravili revidiranja.
5. »Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.
6. »Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je:

• pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali
• v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali
• pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo.

7. »Ključni trajnostni partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni trajnostni partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni posel dajanja zagotovil o trajnostnosti kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje zagotovil o trajnostnosti v imenu revizijske družbe.
8. »Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik:

• najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali
• delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

9. »Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.
10. »Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.
11. »Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja, mednarodni standardi obvladovanja kakovosti in drugi povezani standardi, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.
12. »Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:

• namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijsko podjetje in je
• usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.

13. »Naložba v posamezno osebo« je:

• neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe, ali
• neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba, ali
• terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.

14. »Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s katero koli revizijsko družbo.
15. »Neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil« so organi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1) akreditirani, da na podlagi omejenega zagotovila izrazijo mnenje glede skladnosti poročanja o trajnostnosti v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede rokov za sprejetje standardov poročanja o trajnostnosti za nekatere sektorje in nekatera podjetja iz tretjih držav (UL L št. 2024/1306 z dne 8. 5. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU), in glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13–43), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 2023/2486 z dne 21. 11. 2023) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/852/EU).
16. »Obvezna revizija« je revizija ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja, in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.
17. »Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.
18. »Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.
19. »Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
20. »Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju države članice.
21. »Osebni podatek« je osebni podatek, kot je določen v 1. točki 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba).
22. »Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:

• njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;
• otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;
• varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
• eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.

23. »Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.
24. »Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
25. »Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, in kritično oceno revizijskih dokazov.
26. »Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
27. »Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
28. »Poročanje o trajnostnosti« je poročanje o trajnostnosti, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
29. »Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
30. »Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
31. »Povezane osebe« so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

• kot ožji družinski člani;
• tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem;
• tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke;
• tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
• kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb.

32. »Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
33. »Pravila revidiranja« so pravila s področja revidiranja, ki jih sprejme Evropska komisija, Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, in druga pravila, ki jih določa Agencija.
34. »Preiskava« je nadzorni postopek, katerega namen je usmerjen pregled posameznega področja delovanja subjekta nadzora. Opravi se s smiselno uporabo splošnih določb o nadzoru.
35. »Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve določb tega zakona.
36. »Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve ali nadzora.
37. »Revidiranje« pomeni revizijo ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil revidiranja.
38. »Revizija ločenih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
39. »Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije.
40. »Revizijski spis« je ena ali več map ali drugačnih fizičnih ali elektronskih sredstev za shranjevanje, ki vsebujejo revizijsko dokumentacijo za posel revidiranja.
41. »Revizijski subjekt tretje države« je subjekt tretje države, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma daje zagotovila o trajnostnosti, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
42. »Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali kateri koli drug subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij in, če opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti, dajanje zagotovil o trajnostnosti.
43. »Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov ali dajanje zagotovila o trajnostnosti.
44. »Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
45. »Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
46. »Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU, ki ga je izdala revizijska družba.
47. »Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti« je poročilo, pripravljeno v skladu s 40.a in 43. členom tega zakona, ki ga je izdala revizijska družba.
48. »Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.
49. »Standardi dajanja zagotovil o trajnostnosti« so standardi, ki jih izda Evropska komisija in ki določajo postopke, ki jih pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izvedejo za oblikovanje sklepov o dajanju zagotovil o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta sklepov, ki se vključijo v poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti ali revizorjevo poročilo.
50. »Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju, dajanju zagotovil o trajnostnosti in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.
51. »Subjekt javnega interesa« je subjekt javnega interesa, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
52. »Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.
53. »Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju tretje države.
54. »Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu.
55. »Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva ali revidiranja.
56. »Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij oziroma dajanja zagotovil o trajnostnosti.

(1) Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter drugimi pravili revidiranja.

(2) Dajanje zagotovil o trajnostnosti poteka na način, določen s tem zakonom in drugimi zakoni, ki urejajo dajanje zagotovil o trajnostnosti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(3) Hierarhijo pravil revidiranja določi Agencija.

Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila.

(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.

(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo pooblaščeni revizorji, ki so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas.

(3) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti opravlja le revizijska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti, v njenem imenu pa le pooblaščeni revizor, ki je s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas in ima dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(4) Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, pod pogojem, da zanje veljajo pravila neodvisnosti in varovanja podatkov revizijske družbe ter je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s strani pooblaščenega revizorja oziroma pooblaščenih revizorjev, ki odgovarjajo za revizorjevo poročilo.

(5) Obvezne revizije lahko opravlja tudi revizijsko podjetje ali revizijski subjekt tretje države ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona.

(6) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena o polnem delovnem času ne vplivajo na pravice delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih, jih ne zmanjšujejo ali ne omejujejo, če je obseg dela v revizijski družbi enak ali višji od obsega koriščenja pravice iz drugega zakona.

Nadzor nad kakovostjo revidiranja opravlja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s svojimi pristojnostmi po tem zakonu.

(1) Inštitut je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovitelji Inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut Inštituta tako določa.

(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(1) Inštitut je nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti. Opravlja tudi naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Njegove naloge in pristojnosti so:

1. sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja:

• računovodske standarde,
• poslovnofinančne standarde in pravila,
• pravila revidiranja informacijskih sistemov,
• pravila ocenjevanja vrednosti;

2. sprejema in objavlja pravila notranjega revidiranja;

3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;
6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor, preizkušeni računovodja, preizkušeni poslovni finančnik, preizkušeni revizor informacijskih sistemov in preizkušeni davčnik;
8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz prejšnje točke;
9. vodi register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz 7. točke tega odstavka.

(2) Inštitut opravlja tudi druge naloge, določene s posameznim zakonom.

(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge Inštituta ureja statut Inštituta. Statut Inštituta prične veljati, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo Inštituta.

(3) Nadomestilo za opravljanje storitev Inštituta določa tarifa, h kateri da soglasje Vlada Republike Slovenije.

Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:

1. standarde in pravila, ki jih sprejema,
2. statut in tarifo,
3. druge podzakonske predpise.

Organi Inštituta so:

1. svet Inštituta,
2. direktor/direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Inštituta,

3. strokovni svet.

(1) Inštitut upravlja svet Inštituta.

(2) Svet Inštituta:

• sprejema statut in druge splošne akte Inštituta,
• sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,
• določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo Inštituta,
• predlaga tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut,
• opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom.

(3) Svet Inštituta ima devet članov, od katerih imenujejo:

• enega člana/članico (v nadaljnjem besedilu: član) ustanovitelj,
• pet članov osebe, ki so vpisane v register pri Inštitutu,
• enega člana minister, pristojen za finance,
• enega člana minister, pristojen za gospodarstvo,
• enega člana delavci Inštituta.

(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Direktor Inštituta vodi poslovanje Inštituta in ga zastopa.

(2) Za direktorja Inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• da ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
• da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,
• da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
• da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.

(3) Direktorja Inštituta imenuje svet Inštituta.

(4) Direktor Inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.

(1) Strokovni svet:

• odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
• daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev in odloča o ukrepih nadzora pooblaščenim ocenjevalcem, kadar ti ne izvajajo nalog ocenjevanja vrednosti za naročnike, zavezane k obvezni reviziji, predmet ocenjevanja vrednosti ni v lasti subjekta, zavezanega k obvezni reviziji, ali ocenjevani subjekt ni zavezan k obvezni reviziji.;
• sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
• določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog; pooblaščenega ocenjevalca;
• pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.

(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena strokovni svet

1. sprejema:

• računovodske standarde,
• poslovnofinančne standarde in pravila,
• pravila notranjega revidiranja,
• pravila revidiranja informacijskih sistemov;

2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(3) Strokovni svet ima devet članov, od katerih jih osem imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut, enega člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(4) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Agencija je nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja in nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti.

(2) Agencija je pristojni organ za nadzor nad izvajanjem Uredbe 537/2014/EU.

(3) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija samostojna in neodvisna.

(4) Ustanovitelj Agencije je Republika Slovenija.

(5) Sedež Agencije je v Ljubljani.

(6) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija sodeluje z Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev ter pristojnimi organi iz 20. člena Uredbe 537/2014/EU oziroma s sorodnimi organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s pristojnimi organi tretjih držav po načelu enakovrednosti in vzajemnosti ter mednarodnimi organizacijami na področjih pristojnosti Agencije.

(7) Agencija s svojim delovanjem spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države članice in države članice gostiteljice.

(1) Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).

(2) Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.

(3) Člani strokovnega sveta in direktor Agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.

(4) Strokovni svet Agencije na osnovi obrazloženega predloga predsednika strokovnega sveta enkrat letno sprejme sklep o določitvi sejnine in povračilih stroškov za predsednika in člane strokovnega sveta. Povračila stroškov ne smejo presegati stroškov, ki nastanejo oziroma za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali, zaradi opravljanja funkcije člana strokovnega sveta. Člani strokovnega sveta, ki so z Agencijo v delovnem razmerju, opravljajo svoje delo v okviru strokovnega sveta Agencije izven svojega rednega delovnega časa. Sklep strokovnega sveta o določitvi sejnine in povračilih stroškov za predsednika in člane strokovnega sveta postane veljaven, ko nanj poda soglasje minister, pristojen za finance.

(1) Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki:

1. ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
2. je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revidiranja, financ ali prava,
3. ni zaposlena v Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
4. vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala revidiranja, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,
5. ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali kateri je bila kazen izbrisana iz kazenskih evidenc.

(2) Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena mora biti oseba, ki bo imenovana za direktorja Agencije, pooblaščeni revizor ter mora izkazati vodstvene in organizacijske sposobnosti.

(1) Opravljanje nalog oziroma položaj člana strokovnega sveta ali direktorja Agencije ni združljiva:

1. z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora revizijskih družb,
2. s funkcijo v organih političnih strank, državnih organih, organih lokalnih skupnosti,
3. z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivalo na neodvisnost Agencije ali bi lahko bilo v nasprotju z interesi Agencije.

(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko direktor ali član strokovnega sveta Agencije član sveta v drugih organih za nadzor po zakonih, ki urejajo varstvo konkurence, bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3) Direktor in člani strokovnega sveta svoj položaj uskladijo z določbami prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja funkcije, vendar najkasneje v treh mesecih od imenovanja, v nasprotnem primeru jim mandat preneha.

(4) V primeru naknadnega nastopa nezdružljivosti med trajanjem funkcije mora oseba iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti ministra, pristojnega za finance, in strokovni svet Agencije. Obvestilo se šteje kot odstopna izjava iz 1. točke 22. člena tega zakona.

Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši v naslednjih primerih:

1. če predloži izjavo, da odstopa;
2. če je obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali drugo kaznivo dejanje z odvzemom prostosti;
3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
4. če pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne ravna v skladu zakonom.

(1) Direktor vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju njenih pristojnosti in odgovornosti.

(2) Direktor zastopa Agencijo tudi pri sodelovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic in pri sodelovanju na ravni Evropske unije v nadzornem delovanju ter pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav po načelu vzajemnosti.

(1) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije kandidata za direktorja Agencije, ki ga izbere na podlagi javnega natečaja.

(2) Javni natečaj iz prvega odstavka mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnega direktorja Agencije.

(1) Strokovni svet sestavlja pet članov oziroma članic.

(2) Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.

(3) Druge člane oziroma članice predlaga v imenovanje minister, pristojen za finance, na podlagi javnega natečaja za člana sveta Agencije. Za izvedbo javnega natečaja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence. Od drugih članov morata imeti vsaj dva dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:

1. odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;
2. sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
3. sprejema poslovnik Agencije;
4. sprejema letni načrt dela Agencije s finančnim načrtom;
5. sprejema letno poročilo Agencije;
6. sprejema obdobna poročila o delu Agencije in strategije;
7. daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
8. obravnava splošna vprašanja glede kakovosti revidiranja;
9. proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
10. obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.

Agencija je odgovorna za sodelovanje s sorodnimi organi držav članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s tretjimi državami po načelu vzajemnosti.

Splošni akti Agencije so akti za izvrševanje njenih javnih pooblastil in se jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v Agenciji se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določila 38. člena tega zakona za člane dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, kadar gre za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic v preiskavah, povezanih z izvedbo revizij računovodskih izkazov.

(1) Agencija sprejema letni načrt dela s finančnim načrtom ter letno poročilo Agencije. Šteje se, da sta letni načrt dela s finančnim načrtom ter letno poročilo Agencije potrjena, ko minister, pristojen za finance, k posameznemu dokumentu izda soglasje. Letno poročilo Agencija po potrditvi objavi na svojih spletnih straneh.

(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.

(3) Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda.

(4) Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih ukrepih in vseh izrečenih sankcijah pooblaščenim revizorjem in revizijskim družbam v zbirni obliki. Informacije o upravnih ukrepih in izrečenih sankcijah posreduje Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev.

(5) Agencija Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev nemudoma sporoči vse začasne prepovedi.

Sredstva za izvajanje nalog Agencije se zagotovijo v državnem proračunu in s prihodki po tarifi.

(1) Tarifo sprejme strokovni svet Agencije na predlog direktorja, v kateri določi višino:

• taks za odločanje o posamičnih zadevah;
• letnih nadomestil, ki jih za opravljanje nadzora iz 73. člena tega zakona ali za opravljanje nadzora po drugem zakonu plačujejo osebe, nad katerimi Agencija opravlja nadzor;
• nadomestil stroškov ukrepov nadzora iz 76. člena tega zakona;
• taks za izdajo potrdil, za izdajo izpisov iz evidenc, za izdelavo fotokopij listin ali za izdelavo dvojnikov odločb, soglasij, odredb in sklepov;
• nadomestil za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu opravlja Agencija.

(2) Agencija določi letna nadomestila iz druge alineje prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov Agencije, povezanih s to vrsto nadzora.

(3) Tarifa in njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije po potrditvi ustanovitelja.

(4) Višina nadomestila za izrek ukrepa nadzora, ki ga plača subjekt nadzora, je sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem subjektom nadzora.

(1) Agencija:

1. zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;
2. sprejema pravila revidiranja;
3. sprejema hierarhijo pravil revidiranja;
4. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ter strokovna znanja in izkušnje, potrebne za dajanje zagotovil o trajnostnosti, ter preizkuse strokovnih znanj;
5. organizira izobraževanja za pridobitev znanj iz 4. točke tega odstavka;
6. izvaja preizkuse strokovnih znanj iz 4. točke tega odstavka;
7. izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter nalog pooblaščenega revizorja in nalog dajanja zagotovil o trajnostnosti pooblaščenim revizorjem v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav;
8. organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev; in
9. zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.

(2) Agencija opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.

(3) Agencija vodi registre:

• revizijskih družb, revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav ter
• pooblaščenih revizorjev.

(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti za naročnike, zavezane k obvezni reviziji, ali je predmet ocenjevanja vrednosti v lasti subjekta, zavezanega k obvezni reviziji, ali je ocenjevani subjekt zavezan k obvezni reviziji.

(2) Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.

(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dajanja zagotovil o trajnostnosti, ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.

(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s tem zakonom in Uredbo 537/2014/EU.

(3) Agencija sodeluje s pristojnim organom v drugi državi članici in ustreznim evropskim nadzornim organom zlasti pri izmenjavi informacij in sodelovanju pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij in dajanjem zagotovil o trajnostnosti.

(4) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji. Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga glede na okoliščine določi Agencija.

(5) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(6) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, o ovirah obvesti pristojni organ, ki je zahteval podatke.

(7) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:

• če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
• če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam ali
• če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.

(8) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.

(9) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.

10. Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena Direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
11. Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je prijavil kršitev. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo za izvedbo preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:

• bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;
• so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
• so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj v zvezi z istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem že pravnomočno odločili.

12. V primeru iz druge in tretje alineje sedmega odstavka in enajstega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe držav članic.

(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti pošlje revizijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki jo je pridobila od pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, in poročila o nadzorih oziroma preiskavah Agencije, če:

• je zahtevana dokumentacija povezana z obvezno revizijo družb oziroma dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
• pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
• ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;
• je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(2) Dogovor iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora vsebovati:

1. obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji oziroma dokumentaciji v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti;
2. dolžnost varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3. zaščito poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z varovanjem intelektualne lastnine v skladu z zakoni, ki urejajo industrijsko lastnino, avtorsko in sorodne pravice ter topografije polprevodniških vezij;
4. zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanje kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
5. določbo, da se zahteve pristojnih organov tretje države po dokumentaciji zavrnejo, če:

• bi pošiljanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
• so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki ali
• je Agencija za ista dejanja in proti osebam iz prejšnje alineje že izrekla pravnomočno odločbo;

6. ustrezne zaščitne ukrepe glede osebnih podatkov in pogoj, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na voljo izvršljive pravice in učinkovita pravna sredstva v skladu s 46. členom Splošne uredbe, če za zadevno tretjo državo Evropska komisija ni sprejela odločitve, da ta tretja država, eden ali več sektorjev v tej tretji državi zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov.

(3) Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih držav obvesti Evropsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(4) Agencija lahko od pristojnih organov tretje države zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom oziroma v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki ga je za namen revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravil kateri koli revizijski subjekt tretje države ali revizor tretje države.

(1) Sodišče in pristojni organi za nadzor po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov in varstvo konkurence, Agencijo obvestijo o vseh sprejetih ukrepih ali izrečenih sankcijah zoper revizijske družbe in pooblaščene revizorje.

(2) Sodišče Agencijo obvesti tudi o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, in Inštitut o vsaki pravnomočni kazenski obsodbi iz pete alineje prvega odstavka 90. člena tega zakona za osebo, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.

(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji na njeno zahtevo predložijo vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih nalog, in ji omogočijo vpogled v ustrezno dokumentacijo.

(4) Državni organi in nosilci javnih pooblastil Agenciji v zvezi z razrešitvijo revizijske družbe med mandatom posredujejo obrazložitev razlogov za razrešitev.

(5) Za izvrševanje nalog Agencije ima ta dostop do:

• podatkov Centralnega registra prebivalstva, vključno s podatkom o enotni matični številki občana;
• podatkov Poslovnega registra Slovenije in
• brezplačnega pridobivanja in uporabe statističnih podatkov računovodskih izkazov družb in društev zavezanih k reviziji ali preiskavi, s katerimi razpolaga Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, zaradi analitsko-informativnih namenov Agencije, ki jih ne sme posredovati drugim in jih ne javno uporabljati.

(6) Agencija lahko za izvajanje svojih nalog po tem zakonu za podatke, ki so potrebni za njeno odločanje, zahteva njihovo posredovanje tudi od oseb in organizacij, ki z njimi razpolagajo. Ti so Agenciji dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in dokumente, potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost, in podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, določeni kot tajni.

(7) Subjekti, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo podatke iz prejšnjega odstavka posredovati ne glede na pravila o dopustnosti posredovanja teh podatkov, a upoštevajoč pravila, ki določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija mora zagotoviti primerno stopnjo varstva posredovanih ji podatkov.

(8) Subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, mora Agenciji v roku, ki ga določi Agencija, posredovati pravilne in popolne podatke, ki jih je zahtevala Agencija. Agencija lahko uporabi podatke le za namen, za katerega jih je pridobila. Če subjekt ne posreduje podatkov v zahtevanem roku, Agencija določi novi rok za posredovanje podatkov.

(9) Če subjekt iz šestega odstavka tega člena, na katerega je Agencija naslovila zahtevo za posredovanje podatkov, posreduje Agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali zahtevanih podatkov ne posreduje v novem roku, ki ga je Agencija določila na podlagi tretjega stavka prejšnjega odstavka, mu lahko strokovni svet s sklepom naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.

10. Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko Agencija izda zahtevo, s katero subjekt iz prvega odstavka tega člena določi novi rok za posredovanje podatkov.
11. Sklep o izreku denarne kazni iz devetega odstavka tega člena mora biti obrazložen. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.

(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, pošlje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.

(2) Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije, in če je treba, berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.

(3) Družba, ki je zavezana k revidiranju računovodskih izkazov v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, mora imenovati revizijsko družbo najmanj za obdobje treh let.

(4) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja obvezno revizijo njenih računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah, revizijskih postopkih oziroma postopkih poročanja o trajnostnosti ali dajanja zagotovil o trajnostnosti niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.

(5) Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo, ali dajanje zagotovil o trajnostnosti te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne klavzule so nične.

(6) Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih ali revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila o računovodskih izkazih oziroma popravljenega revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

(7) Pri obveznih revizijah in dajanju zagotovil o trajnostnosti subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču na podlagi utemeljenih razlogov zahtevajo:

• delničarji, ki zastopajo 5 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala,
• drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon, ki ureja njihovo poslovanje, ali
• pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU.

(8) Pravna oseba v primeru obvezne revizije in poročanja o trajnostnosti k svojemu poročilu, ki ga javno objavi, priloži revizorjevo poročilo, če so informacije in podatki v poročilu taki, kot so bili obravnavani pri revidiranju. Nobena sprememba informacij ali podatkov v poročilu naročnika, ki je opravljena po izdaji revizorjevega poročila, ni dovoljena brez predhodne odobritve s strani revizijske družbe, ki je opravljala storitev revidiranja.

(1) Revizijska družba kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.

(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji ali člani organov nadzora revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi zaposleni revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanjem storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz prejšnjega odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več niso povezane z revizijsko družbo.

(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:

• če je revizijska družba na podlagi zakona o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;
• če oseba izrecno pisno soglaša, da se sporočijo posamezni zaupni podatki, ki se nanašajo nanjo oziroma osebo, katere zakoniti zastopnik je;
• če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
• če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
• če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ po tem zakonu ali po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ali varstvo konkurence;
• če revizijska družba izvaja obvezno revizijo naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost revizije konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejenega podjetja, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona;

– če revizijska družba izvaja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti nadrejenega podjetja, ob domnevi, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona; * če obvezne revizije in storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti naročnika ne opravlja ista revizijska družba, pa je izmenjava informacij potrebna za uspešnost obvezne revizije oziroma storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti; * če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži; * v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo; * v primeru zahteve revizijske komisije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija), v zvezi z ugotovitvami in zaključki nadzornega organa o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijske družbe in * v drugih primerih, kjer zakon določa dolžnost glede posredovanja zaupnih podatkov.

(1) Revizijska družba revidiranje opravi v skladu s pravili revidiranja.

(2) Revizijska družba pripravi in vodi revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v pravilih revidiranja vodi v tujem jeziku. Agencija lahko določi podrobnejši način priprave in vodenja revizijske dokumentacije.

(3) Revizijska družba hrani revizijsko dokumentacijo iz prejšnjega odstavka deset let po opravljenem revidiranju.

(4) V primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev, v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora ter v primeru začete preiskave revizijska družba hrani dokumentacijo iz prejšnjega odstavka do pravnomočnosti odločitve v postopku nadzora.

(5) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe.

(6) Obvezna revizija računovodskih izkazov ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja pravne osebe ali učinkovitosti oziroma uspešnosti organa vodenja ali nadzora pri vodenju poslovanja.

(7) Revizijska družba mora deset let po poslovnem letu, v katerem so nastali, hraniti tudi usmeritve in postopke iz 45.a člena tega zakona ter dokumentacijo, ki dokazuje njihovo izpolnjevanje.

(1) Revizorjevo poročilo o ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji.

(2) V primeru, da revizorjevo poročilo o ločenih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.

(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije je sestavljeno v slovenskem jeziku.

(4) Kadar so letni računovodski izkazi obvladujoče družbe priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročili revizijske družbe združita.

(5) Revizijska družba, ki je opravila obvezno revizijo subjekta javnega interesa, predloži pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij ali zavarovalnic na njihovo zahtevo dodatno poročilo, ki ga je predložila revizijski komisiji. Pristojni organi za nadzor trga vrednostnih papirjev, bank ali zavarovalnic lahko od revizijske družbe zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z obvezno revizijo in z dajanjem zagotovil o trajnostnosti.

(1) Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti sestavi in podpiše ključni trajnostni partner ali ključni trajnostni partnerji.

(2) Če revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno poročilo.

(3) Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe iz države članice ali tretje države na ozemlju Republike Slovenije je sestavljeno pisno in v slovenskem jeziku. V njem je:

1. opredeljen subjekt, katerega poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti je predmet pregleda, navedeno poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti, datum in obdobje, ki ga zajema, ter opredeljen okvir poročanja o trajnostnosti, uporabljen pri njegovi pripravi;
2. opisan obseg dajanja zagotovil o trajnostnosti, v katerem se opredelijo vsaj standardi dajanja zagotovil, v skladu s katerimi je bil izveden pregled;
3. revizorjev sklep ali mnenje o tem, ali je poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti usklajeno z zahtevami zakona, ki ureja gospodarske družbe, in 8. člena Uredbe 2020/852/EU;
4. naveden sedež revizorja ali revizijske družbe;
5. datum in revizorjev podpis.

(4) Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti je lahko del revizorjevega poročila o računovodskih izkazih ali samostojno poročilo.

(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi ključni revizijski partner skupine celotno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih ter za dodatno poročilo k revizijskemu poročilu iz 11. člena Uredbe 537/2014/EU.

(2) Ključni revizijski partner skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani ključni revizijski partner, je takšna, da lahko Agencija pregleda delo ključnega revizijskega partnerja.

(3) Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, revidira sestavni del skupine podjetij, je ključni revizijski partner odgovoren, da Agenciji zagotovi vso dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to lahko zagotovil, ohrani ključni revizijski partner kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače.

(4) Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.

(5) Pri dajanju zagotovil o konsolidiranih poročilih o trajnostnosti skupine podjetij nosi ključni trajnostni partner skupine celotno odgovornost za poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

(6) Ključni trajnostni partner skupine pregleda in dokumentira dajanje zagotovil, ki so ga za namen dajanja zagotovil o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti izvedli neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, revizorji iz tretjih držav, zakoniti revizorji iz tretjih držav, revizijski subjekti iz tretjih držav ali revizijska podjetja. Dokumentacija, ki jo hrani ključni trajnostni partner, je takšna, da lahko Agencija pregleda njegovo delo.

(7) Kadar so neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, revizor ali revizijski subjekt iz tretje države in opravljajo dajanje zagotovil o trajnostnosti sestavnega dela skupine podjetij, je ključni trajnostni partner odgovoren, da Agenciji zagotovi vso dokumentacijo o dajanju zagotovil, ki ga je opravil neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil, revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z dajanjem zagotovil o konsolidiranih poročilih o trajnostnosti. Za ta namen ohrani ključni trajnostni partner kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z neodvisnim ponudnikom storitev dajanja zagotovil, revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo.

(8) Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države ključnemu trajnostnemu partnerju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do dokumentacije o dajanju zagotovil, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.

(1) Revizijska družba opravlja revidiranje v pravni osebi neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.

(2) Fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat revidiranja, morajo biti neodvisne od revidiranega subjekta in ne smejo posegati v sprejemanje odločitev revidiranega subjekta.

(3) Fizične osebe iz prejšnjega odstavka so zaposleni pri revizijski družbi ter z njimi povezane osebe, osebe, ki so del mreže, v katero je vključena revizijska družba, ali katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo revizijski družbi ali kateri koli osebi, ki je z revizijsko družbo povezana posredno ali neposredno.

(4) Družbeniki ali delničarji revizijske družbe ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe in njihove mreže ne smejo posegati v izvajanje revidiranja na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.

(5) Neodvisnost se zagotovi v obdobju, ki ga zajemajo računovodski izkazi, ki se revidirajo, in v obdobju, v katerem se izvaja obvezna revizija. Enako velja glede dajanja zagotovil o trajnostnosti.

(6) Osebe ali družbe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona ne smejo zahtevati ali sprejeti denarnih in nedenarnih daril ali uslug od revidiranega subjekta ali katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, razen če bi nepristranska, razumna in obveščena tretja stran zadevno vrednost ocenila kot zanemarljivo.

(7) Če je revidirani subjekt v obdobju, na katerega se nanašajo računovodski izkazi, prevzet s strani drugega subjekta, če se z drugim subjektom združi ali če ga drugi subjekt prevzame, revizijska družba opredeli in oceni vse trenutne ali nedavne interese ali odnose, vključno z vsemi nerevizijskimi storitvami, ki so se opravile za ta subjekt in bi lahko ob upoštevanju razpoložljivih zaščitnih ukrepov ogrozile revizorjevo neodvisnost in zmožnost nadaljevanja obvezne revizije in dajanja zagotovil o trajnostnosti, po datumu začetka učinkovanja združitve ali prevzema. Pooblaščeni revizor ali revizijska družba čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, sprejme vse potrebne ukrepe za prekinitev kakršnih koli trenutnih interesov ali odnosov, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, in če je to mogoče, sprejme zaščitne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšal vse nevarnosti za svojo neodvisnost, ki bi se lahko pojavile zaradi predhodnih in trenutnih interesov ter odnosov.

(8) Ključni revizijski partner ali ključni trajnostni partner ali revizijska družba ne izvede obvezne revizije oziroma dajanja zagotovil o trajnostnosti, če obstaja kakršna koli nevarnost samopregledovanja, domačnosti ali ustrahovanja, ki nastane zaradi finančnih ali poslovnih odnosov ali delovnih ali drugačnih razmerij med subjekti, navedenimi v drugem odstavku 44.a člena tega zakona.

(9) Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji morajo pri revidiranju ohranjati poklicno nezaupljivost v skladu s pravili revidiranja.

(1) Revizijska družba se izogiba kakšnemu koli nasprotju interesov.

(2) Nasprotje interesov lahko nastane:

• med revizijsko družbo in njeno mrežo;
• med revizijsko družbo in zaposlenimi v revizijski družbi ter z zaposlenimi v povezanih osebah revizijske družbe;
• med revizijsko družbo in drugimi osebami, ki na pogodbeni podlagi opravljajo katere koli storitve za revizijsko družbo;
• med revizijsko družbo in njenimi strankami.

(3) Revizijska družba vzpostavi in uresničuje učinkovit sistem za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki obsega vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi, da med revidiranjem na njegovo neodvisnost ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov.

(1) Revizijska družba ali kateri koli član mreže, ki ji revizijska družba pripada, ne sme opravljati revidiranja računovodskih izkazov oziroma storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti v posamezni pravni osebi, če:

1. ima naložbe v tej pravni osebi;
2. ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi;
3. so osebe, ki so povezane s pravno osebo:

• ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
• skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi;

4. revizijska družba oziroma katera koli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizorjevega poročila opravljala pri pravni osebi storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja;
5. je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom o neodvisnosti in nepristranskosti revidiranja;
6. bi lahko nepristranska, razumna in obveščena tretja stran ob upoštevanju uporabljenih zaščitnih ukrepov sklepala, da je ogrožena neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja; ali
7. obstaja kakršno koli drugo nasprotje interesov po drugem odstavku prejšnjega člena.

(2) Revizijska družba, ki opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti subjekta javnega interesa, ali kateri koli član mreže, ki ji revizijska družba pripada, ne sme za subjekt javnega interesa, ki je predmet dajanja zagotovila o trajnostnosti, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v Evropski uniji opravljati prepovedanih nerevizijskih storitev, kot so opredeljene v točkah (b) in (c) ter (e) do (k) v drugem pododstavku prvega odstavka 5. člena Uredbe (EU) št. 537/2014:

• v obdobju med začetkom obdobja, ki je predmet dajanja zagotovil o trajnostnosti, in izdajo poročila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ter
• v poslovnem letu, ki je neposredno pred obdobjem iz prve alineje tega odstavka, če gre za opravljanje storitev iz točke (e) drugega pododstavka prvega odstavka 5. člena Uredbe (EU) št. 537/2014.

(3) Agencija določi seznam prepovedanih storitev iz 4. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v pravni osebi, če:

• je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri tej pravni osebi neprekinjeno največ sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti od prekinitve;
• ima naložbe v tej pravni osebi;
• je povezan s to pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom o neodvisnosti in nepristranskosti revidiranja;
• zanjo opravlja ali je opravljal v obdobju med začetkom revidiranega obdobja in izdajo revizorjevega poročila in v poslovnem letu, ki je neposredno pred tem obdobjem, storitve, ki bi lahko ogrozile neodvisnost in nepristranskost revidiranja; ali
• gre za osebo, povezano na način iz 5. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Zaposleni v revizijski družbi in katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo pooblaščenemu revizorju ali revizijski družbi ali so pod njenim nadzorom, če je neposredno vključena v dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z njimi, ne smejo biti družbeniki ali delničarji, imeti finančnega interesa ali neposredne pravice do udeležbe ali sodelovati pri kakršni koli transakciji v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, ki ga izdaja, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli revidirani subjekt s področja njihovih dejavnosti obvezne revizije.

(6) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja, če gre za deleže v posredni lasti prek razpršenih kolektivnih naložbenih shem, vključno z upravljalnimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska zavarovanja.

(7) Revizijska družba, ki opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti subjektov javnega interesa, in vsak član mreže, ki ji pripada, lahko za subjekt javnega interesa, ki je predmet dajanja zagotovil o trajnostnosti, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja opravlja nerevizijske storitve, ki niso prepovedane nerevizijske storitve iz drugega odstavka tega člena ali, če je to ustrezno, prepovedane nerevizijske storitve iz drugega pododstavka prvega odstavka 5. člena Uredbe (EU) št. 537/2014, če to odobri revizijska komisija, potem ko ustrezno oceni nevarnosti za neodvisnost in zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v skladu z osmim odstavkom 45.b člena tega zakona.

(8) Kadar član mreže, ki ji pripada revizijska družba, ki izvaja storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti subjekta javnega interesa, opravlja prepovedane nerevizijske storitve iz drugega odstavka tega člena za podjetje s sedežem v tretji državi, ki je podrejeno subjektu javnega interesa, ki je predmet dajanja zagotovil o trajnostnosti, zadevni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oceni, ali je zaradi opravljanja teh storitev s strani člana mreže ogrožena njegova neodvisnost. Če to vpliva na neodvisnost revizijske družbe, ta sprejme zaščitne ukrepe za ublažitev tveganj, ki so posledica opravljanja prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka tega člena v tretji državi. Revizijska družba lahko še naprej opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti subjekta javnega interesa le, če lahko v skladu z devetim odstavkom 45.b člena tega zakona utemelji, da to ne vpliva na njeno strokovno presojo in poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

(9) Agencija lahko na podlagi vloge revizijske družbe, v primeru izkazanih utemeljenih razlogov, izjemoma odobri izvzetje iz zahtev prvega pododstavka drugega odstavka 4. člena Uredbe (EU) 537/2014 v zvezi z določenim naročnikom revidiranja, in sicer za obdobje največ dveh poslovnih let. Agencija izjemoma odobri izvzetje, če presodi, da iz izkazanih razlogov izhaja, da odobritev ne bo vplivala na neodvisnost revidiranja določenega naročnika.

(1) Revizijska družba zagotovi skladnost z usmeritvami in postopki na vseh svojih ravneh in delovnih strukturah tako, da vzpostavi mehanizem notranjega obvladovanja kakovosti, ki obsega:

• oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi zagotovi, da njeni družbeniki, delničarji ter člani organov vodenja in nadzora ali pridružena podjetja ne posegajo v izvajanje revidiranja na kakršen koli način, ki bi ogrožal njegovo neodvisnost in nepristranskost;
• vzpostavitev zanesljivih računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti, učinkovitih postopkov ocenjevanja tveganj ter učinkovitih nadzornih in zaščitnih ukrepov za sisteme obdelovanja informacij;
• oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za zagotavljanje ustreznih znanj in izkušenj, ki so potrebne za izvajanje nalog, dodeljenih zaposlenim in katerim koli drugim fizičnim osebam, ki bodisi opravljajo storitve za revizijsko družbo bodisi so pod njenim nadzorom oziroma so neposredno vključene v revidiranje;
• oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov, s katerimi se zagotovi, da izvajanje revizijskih nalog s strani katere koli osebe, vključene v revidiranje, ne zmanjša kakovosti notranjega obvladovanja kakovosti in zmožnosti Agencije za opravljanje nadzora;
• vzpostavitev ustrezne in učinkovite organizacijske in administrativne ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost;
• oblikovanje ustreznih usmeritev in postopkov za izvajanje revidiranja, usposabljanja, nadzora in pregleda dejavnosti zaposlenih ter organiziranje strukture revizijskega spisa;
• vzpostavitev notranjega obvladovanja kakovosti, ki zajema vsaj usmeritve in postopke iz prejšnje alineje in zagotavlja kakovostno revidiranje;
• uporabo ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje stalnosti in pravilnosti pri izvajanju njenih dejavnosti revidiranja;
• vzpostavitev primerne in učinkovite organizacijske ureditve za ukrepanje v primeru dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli resne posledice za integriteto njenih dejavnosti revidiranja in njihovo evidentiranje;
• ustrezno politiko prejemkov, vključno z udeležbo v dobičku, ki z zadostnimi spodbudami za učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo, pri čemer višina prihodkov od opravljanja nerevizijskih storitev ni del ocene učinkovitosti oseb, vključenih v revizijo, ali oseb, ki bi lahko vplivale na njen potek;
• spremljanje, evidentiranje in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti mehanizmov notranjega obvladovanja kakovosti ter sprejemanje in evidentiranje ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Revizijska družba izvaja zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz sedme alineje tega odstavka. Revizijska družba vodi evidenco o ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo sistema notranjega obvladovanja kakovosti.

(2) Usmeritve in postopki iz prejšnjega odstavka se dokumentirajo in posredujejo vsem zaposlenim v revizijski družbi.

(3) Izvajanje nalog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena nima vpliva na končno odgovornost revizijske družbe do revidiranega subjekta.

(4) Revizijska družba pri izpolnjevanju zahtev iz prvega odstavka tega člena upošteva obseg in kompleksnost svojih dejavnosti in lahko Agenciji dokaže ustreznost vzpostavljenih usmeritev in postopkov.

(5) Oseba, ki je odgovorna za obvladovanje kakovosti v revizijski družbi, mora biti pooblaščeni revizor.

(1) Revizijska družba imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki dejavno sodeluje pri revidiranju. Glavna merila, na podlagi katerih revizijska družba izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne revizije, neodvisnost in usposobljenost. Ključni revizijski partnerji aktivno sodelujejo pri izvajanju obvezne revizije.

(2) Revizijska družba, ki izvaja dajanje zagotovil o trajnostnosti, imenuje vsaj enega ključnega trajnostnega partnerja, ki dejavno sodeluje pri dajanju zagotovil o trajnostnosti. Glavna merila, na podlagi katerih revizijsko podjetje izbere ključne trajnostne partnerje, so zagotavljanje kakovosti, neodvisnosti in usposobljenosti pri dajanju zagotovil o trajnostnosti. Ključni trajnostni partnerji aktivno sodelujejo pri dajanju zagotovil o trajnostnosti.

(3) Revizijska družba ključnemu revizijskemu partnerju oziroma ključnemu trajnostnemu partnerju za ustrezno opravljanje njegovih nalog zagotovi zadostne vire in ustrezno usposobljeno osebje.

(4) Ključni revizijski partner oziroma ključni trajnostni partner med revidiranjem poslu nameni dovolj časa in dodeli dovolj virov za ustrezno opravljanje svojih nalog.

(5) Revizijska družba evidentira večje kršitve določb tega zakona in Uredbe 537/2014/EU ter posledice vseh kršitev, vključno z ukrepi za njihovo obvladovanje in za spremembe svojega sistema notranjega obvladovanja kakovosti. O pregledu sprejetih ukrepov enkrat letno poroča znotraj revizijske družbe.

(6) Revizijska družba evidentira vsako zaprosilo za nasvet zunanjih strokovnjakov in prejeti nasvet.

(7) Revizijska družba vodi evidenco posameznih strank, ki vključuje naslednje podatke:

• firmo, naslov in kraj poslovanja;
• osebna imena ključnih revizijskih partnerjev oziroma ključnih trajnostnih partnerjev in
• zaračunana plačila za revidiranje in druge storitve v posameznem poslovnem letu.

(8) Revizijska družba za vsak posel revidiranja pripravi revizijski spis.

(9) Revizijska družba za vsak posel revidiranja oceni in dokumentira:

• izpolnjevanje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti iz 44. do 45.a člena tega zakona;
• obstoj nevarnosti za njeno neodvisnost in nepristranskost ter uporabljena varovala za omilitev teh nevarnosti;
• izpolnjevanje zahtev po usposobljenosti zaposlenih, čas in sredstva za ustrezno izvajanje revidiranja;
• ali ima ključni revizijski partner oziroma ključni trajnostni partner veljavno dovoljenje ter
• vse druge podatke in informacije, ki so pomembni za utemeljitev revizorjevega poročila.

10. Revizijski spis se konča v 60 dneh po datumu podpisa revizorjevega poročila.
11. Revizijska družba evidentira vse pisne pritožbe, prejete v zvezi z izvedenim revidiranjem.
12. Revizijska družba uvede ustrezne postopke, ki zaposlenim omogočajo notranje poročanje po posebnem kanalu o morebitnih ali dejanskih kršitvah tega zakona ali Uredbe 537/2014/EU.

(1) Pooblaščenim revizorjem, ki izvajajo ali so odgovorni za revizijo računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti, eno leto ali v primeru subjekta javnega interesa dve leti po tem, ko so prenehali sodelovati pri revizijskem poslu, ni dovoljena:

• zaposlitev v revidiranem subjektu;
• članstvo v revizijski komisiji revidiranega subjekta ali organa, ki opravlja enake naloge kot revizijska komisija, kadar ta ne obstaja;
• opravljanje nalog člana organa vodenja ali nadzora ali nalog izvršnega direktorja, ki ni član upravnega odbora revidiranega subjekta;
• zasedba drugega ključnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka, razen prepovedi zaposlitve, velja tudi za zaposlene in partnerje ter vse druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo pooblaščenim revizorjem, revizijski družbi ali revizijskemu podjetju ali pod njihovim nadzorom, in tiste, ki so neposredno sodelovali pri posameznem poslu obvezne revizije in dajanju zagotovil o trajnostnosti, vsaj eno leto po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati pri revidiranju.

(1) Medsebojne pravice in obveznosti opravljanja revidiranja uredijo stranke s pogodbo o revidiranju.

(2) Pogodba o revidiranju se sklenjene v pisni obliki.

(3) Priloga k pogodbi je okvirni načrt revizije, na podlagi katerega je bila določena cena in ki je pripravljena za vsako revizijsko obdobje in vsak revizijski posel posebej. Okvirni načrt vključuje tudi:

• predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,
• podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost in
• okvirno ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost.

(4) Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev.

(5) Pogodba o reviziji ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov se sklene za obdobje imenovanja revizijske družbe.

(6) Mandat iz prejšnjega odstavka se lahko obnovi.

(7) V primeru, da je v revizijski družbi zaposlen en sam pooblaščeni revizor, revizijska družba sklene pogodbo o sodelovanju, v kateri se z drugo revizijsko družbo dogovori, da bo v primeru, ko revizijska družba zaradi nezmožnosti pooblaščenega revizorja za delo ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti iz pogodb o revidiranju, to storila druga revizijska družba.

(8) Z možnostjo dokončanja posla po sklenjeni pogodbi iz prejšnjega odstavka revizijska družba seznani naročnika revizije v pogodbi o revidiranju.

(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

• ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje,
• je opravila najmanj triletno praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom o pridobitvi potrdil o strokovnih znanjih in vsebini ter preizkusu strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter pravilnikom o obvezni vsebini praktičnega usposabljanja,
• ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ali da je od pravnomočnega odvzema dovoljenja preteklo vsaj pet let,
• ni bila obsojena na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in
• ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.

(2) Oseba, ki je končala študijski program druge stopnje iz enega ali več področij, navedenih v 49. členu tega zakona, je lahko oproščena preverjanja teoretičnega znanja iz teh področij, če je v okviru navedenega študija opravila vsebinsko enake predmete. Odločitev o izvzetju sprejme Agencija na obrazloženo zahtevo osebe v skladu s pravilnikom, ki ga določi Agencija.

(3) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja tri leta od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša vsakič za tri leta, če imetnik izpolnjuje naslednje pogoje:

• opravi izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja v skladu s pravili, ki jih določi Agencija,
• priloži potrdilo o nekaznovanosti.

(4) Če imetnik dovoljenja ne opravi izobraževanja po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka ali ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenje preneha veljati. Ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in imeti opravljeno izobraževanje po programu stalnega dodatnega strokovnega izobraževanja iz prejšnjega odstavka.

(5) Agencija izda odločbo o prenehanju dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ali če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več katerega koli od pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(6) Osebi, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, se omogoči ponovna pridobitev dovoljenja po preteku petih let od odvzema.

(7) Ponovna pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka je mogoča samo enkrat. Pred ponovno pridobitvijo dovoljenja oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za pooblaščenega revizorja, znova opravi praktično usposabljanje in preizkus strokovnih znanj iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

(8) Praktično usposabljanje iz druge alineje prvega odstavka tega člena izvajajo zakoniti revizorji.

(9) Praktično usposabljanje mora biti vsebinsko ustrezno in mora za pooblaščene revizorje večinoma zajemati revidiranje ločenih in konsolidiranih računovodskih izrazov.

10. Praktično usposabljanje je treba izvajati in dokumentirati v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.

(1) Agencija izda dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti, če pooblaščeni revizor izpolnjuje naslednje pogoje:

• ima opravljen preizkus strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti, določen s pravilnikom o pridobitvi potrdil o strokovnih znanjih in vsebini ter preizkusu strokovnih znanj za opravljanje nalog dajanja zagotovil o trajnostnosti,
• opravi najmanj osemmesečno praktično usposabljanje s področja dajanja zagotovil o trajnostnosti, v okviru obdobja iz druge alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona ali kot samostojno praktično usposabljanje.

(2) Dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti velja tri leta od izdaje oziroma do konca veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če je dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti pridobljeno med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(3) Za podaljševanje dovoljenja za dajanje zagotovil o trajnostnosti se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek 48. člena tega zakona, natančneje pa postopek določi Agencija.

(4) Osebi, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti, se omogoči ponovna pridobitev dovoljenja po preteku petih let od odvzema.

(5) Ponovna pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka je mogoča samo enkrat. Pred ponovno pridobitvijo dovoljenja mora oseba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti, znova izpolniti pogoje iz prvega odstavka tega člena.

(6) Praktično usposabljanje iz druge alineje prvega odstavka tega člena izvajajo zakoniti revizorji, ki imajo dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(7) Praktično usposabljanje s področja dajanja zagotovil o trajnostnosti je treba izvajati in dokumentirati v skladu s pravili, ki jih določi Agencija.

(1) Preizkus strokovnih znanj iz druge alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona obsega:

1. splošna področja:

1. splošna računovodska teorija in načela;
2. pravne zahteve in standardi v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
3. slovenski in mednarodni računovodski standardi;
4. finančna analiza;
5. stroškovno in poslovodno računovodstvo;
6. obvladovanje tveganja in notranje kontroliranje;
7. revidiranje in strokovno znanje;
8. pravne zahteve in strokovni standardi v zvezi z revidiranjem;
9. mednarodni revizijski standardi;
10. poklicna etika in neodvisnost.

2. dodatna področja v obsegu, pomembnem za revidiranje:

1. pravo družb in upravljanje podjetij;
2. pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih;
3. davčno pravo;
4. civilno in gospodarsko pravo;
5. pravo o socialni varnosti in delovno pravo;
6. informacijska tehnologija in računalniški sistemi;
7. poslovna, splošna in finančna ekonomija;
8. matematika in statistika.

(2) Preizkus strokovnih znanj iz prve alineje prvega odstavka 48.a člena tega zakona obsega preizkus s področij:

• pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti;
• analize trajnostnosti;
• postopkov skrbnega pregleda glede zahtev v zvezi s trajnostnostjo;
• pravnih zahtev in standardov dajanja zagotovil za poročanje o trajnostnosti.

(3) Način pridobitve potrdil o strokovnih znanjih in preizkusa strokovnih znanj iz prvega odstavka tega člena ter vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom, podrobneje določi Agencija s pravilnikom iz druge alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona.

(4) Način pridobitve potrdil o strokovnih znanjih in preizkusa strokovnih znanj iz drugega odstavka tega člena ter vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom, podrobneje določi Agencija s pravilnikom iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Agencija zakonitemu revizorju z dovoljenjem druge države članice izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če opravi preizkus strokovnih znanj.

(2) Preizkus strokovnih znanj poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava iz prvega odstavka prejšnjega člena in slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebino preizkusa strokovnih znanj podrobneje določi Agencija.

(3) Agencija izda zakonitemu revizorju dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti, če je pridobil dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter opravi preizkus strokovnih znanj s področja dajanja zagotovil o trajnostnosti.

(4) Preizkus strokovnih znanj s področja dajanja zagotovil o trajnostnosti poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava in predpisov, ki so pomembni za dajanje zagotovil o trajnostnosti. Način in vsebino preizkusa strokovnih znanj podrobneje določi Agencija.

(5) Revizijsko podjetje lahko opravlja obvezne revizije, če ima ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo, v imenu revizijskega podjetja dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(6) Revizijsko podjetje, ki želi izvajati obvezne revizije v Republiki Sloveniji, ki ni njegova matična država članica, se mora registrirati pri Agenciji.

(7) Revizijsko podjetje lahko opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti, če je registrirano v skladu s prejšnjim odstavkom in če ima ključni trajnostni partner, ki izvaja naloge dajanja zagotovil o trajnostnosti v imenu revizijskega podjetja, dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(8) Agencija registrira revizijsko podjetje, če je registrirano pri pristojnem organu njegove matične države članice. Revizijsko podjetje mora Agenciji predložiti potrdilo, ki dokazuje njegovo registracijo v matični državi članici in ne sme biti starejše od treh mesecev. Agencija obvesti pristojni organ v matični državi članici o registraciji revizijskega podjetja države članice.

(9) Agencija obvesti pristojni organ matične države članice, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje tudi registrirano, v primeru odvzema dovoljenja in razlogih zanj.

(1) Agencija pod pogojem vzajemnosti izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma opravljanje izvajanja dajanja zagotovil o trajnostnosti v Republiki Sloveniji revizorju iz tretje države, če ta Agenciji dokaže, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz prvega odstavka 48. člena tega zakona oziroma prvega odstavka 48.a člena tega zakona, in da je opravil preizkuse strokovnih znanj iz prejšnjega člena.

(2) Agencija pod pogojem vzajemnosti registrira revizijski subjekt iz tretjih držav, če:

• večina članov upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega subjekta tretje države izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz 65. člena tega zakona;
• revizor tretje države, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega subjekta tretje države, izpolnjuje pogoje, ki so enakovredni tistim iz prejšnjega odstavka;
• se revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov izvajajo v skladu s pravili revidiranja, in
• na svojem spletni strani objavi letno poročilo o preglednosti, ki vključuje podatke iz 13. člena Uredbe 537/2014/EU, ali izpolnjujejo enakovredne zahteve po razkritju.

(1) Pooblaščeni revizor revizijski družbi poroča o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.

(2) Pooblaščeni revizor revizijsko družbo nemudoma, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od dneva sklenitve pogodbe o revidiranju, obvesti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju oziroma o okoliščinah iz tretje alineje tretjega odstavka 45. člena tega zakona.