Ta zakon ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.
Ta zakon ureja:
1. revizijo ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil revidiranja,
2. strokovna področja, povezana z revidiranjem,
3. nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter
4. delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 196), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe 537/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L št. 158 z dne 27. 5. 2014, str. 77), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 537/2014/EU).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.
2. »Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.
3. »Drugi posli dajanja zagotovil« so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov ali konsolidiranih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, in sicer v skladu s pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja dajanja zagotovil in etike (v nadaljnjem besedilu: Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov).
4. »Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.
5. »Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je:
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali
– v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo.
6. »Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik:
– najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali
– delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
7. »Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.
8. »Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.
9. »Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja, mednarodni standardi obvladovanja kakovosti ter drugi povezani standardi, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.
10. »Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:
– namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijsko podjetje in
– usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.
11. »Nadzorni organ« je organ ali telo, ki je določen za nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev.
12. »Naložba v posamezno osebo« je:
– neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe ali
– neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba ali
– terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.
13. »Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s katero koli revizijsko družbo.
14. »Obvezna revizija« je revizija posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.
15. »Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.
16. »Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.
17. »Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
18. »Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.
19. »Osebni podatek« je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.
20. »Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
– njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;
– otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;
– varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
– eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.
21. »Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.
22. »Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
23. »Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, ki je pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, ter kritično oceno revizijskih dokazov.
24. »Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
25. »Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
26. »Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
27. »Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
28. »Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
29. »Pravila revidiranja« so pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov in druga pravila, ki jih določa Agencija.
30. »Preiskava Agencije« je postopek odkrivanja neustreznega opravljanja revidiranja ali ocenjevanja vrednosti.
31. »Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve določb tega zakona.
32. »Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve ali nadzora.
33. »Revidiranje« pomeni revizijo posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
34. »Revizija posamičnih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
35. »Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije.
36. »Revizijski subjekt tretje države« je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
37. »Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.
38. »Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.
39. »Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije posamičnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
40. »Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
41. »Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), ki ga je izdala revizijska družba.
42. »Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.
43. »Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.
44. »Subjekt javnega interesa« je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo, in pokojninska družba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja pokojninske družbe. Subjekt javnega interesa je tudi družba, zavezana k obvezni reviziji po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Subjekt javnega interesa je lahko tudi druga pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, če je tako določeno z drugim zakonom.
45. »Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.
46. »Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.
47. »Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu.
48. »Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva ali revidiranja.
49. »Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »Agencija za javni nadzor nad revidiranjem« (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je javna agencija s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v tem zakonu in zakonu, ki ureja javne agencije.
2. »Dajanje zagotovila o trajnostnosti« je dajanje zagotovila o zanesljivosti poročila o trajnostnosti ali konsolidiranega poročila o trajnostnosti z izvajanjem postopkov, katerih rezultat je sklep z zagotovilom poročanja o trajnostnosti revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
3. »Domača oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju Republike Slovenije.
4. »Drugi posli dajanja zagotovil« so posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, vključno z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki se opravijo v skladu s pravili revidiranja.
5. »Država članica gostiteljica« je država članica, v kateri želi zakoniti revizor, ki ima dovoljenje v matični državi članici, pridobiti dovoljenje njenega pristojnega organa, ali država članica, v kateri želi biti revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje v matični državi članici, registrirano ali je registrirano v skladu s pogoji njenega pristojnega organa.
6. »Ključni revizijski partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni revizijski partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je:
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo; ali
– v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki jih revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo skupine; ali
– pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki podpiše ali podpišejo revizorjevo poročilo.
7. »Ključni trajnostni partner ali partnerka« (v nadaljnjem besedilu: ključni trajnostni partner) je partner ali več partnerjev, zadolženih za posle, ki je pooblaščeni revizor ali več pooblaščenih revizorjev, ki ga ali jih revizijska družba imenuje za posamezni posel dajanja zagotovil o trajnostnosti kot glavnega odgovornega ali glavne odgovorne za izvajanje zagotovil o trajnostnosti v imenu revizijske družbe.
8. »Kvalificirani delež« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik:
– najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali
– delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar imetniku že ta delež omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
9. »Matična država članica« je država članica, v kateri je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil ali pridobilo dovoljenje pristojnega organa.
10. »Mednarodni računovodski standardi« so Mednarodni računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja in pripadajoče razlage, poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.
11. »Mednarodni revizijski standardi« so Mednarodni standardi revidiranja, mednarodni standardi obvladovanja kakovosti in drugi povezani standardi, ki jih izda Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov prek Odbora za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil, ki so pomembni za obvezno revizijo.
12. »Mreža« je večja organizacijska struktura, ki je:
– namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijsko podjetje in je
– usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.
13. »Naložba v posamezno osebo« je:
– neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe, ali
– neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba, ali
– terjatev do te osebe na podlagi posojila, depozita ali drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.
14. »Neaktivni revizor« je vsaka fizična oseba, ki med sodelovanjem pri upravljanju sistema javnega nadzora in v treh letih neposredno pred tem sodelovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijski družbi, ni bila članica organov vodenja ali nadzora revizijske družbe in ni bila zaposlena v revizijski družbi ali kako drugače povezana s katero koli revizijsko družbo.
15. »Neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil« so organi, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L št. 169 z dne 25. 6. 2019, str. 1) akreditirani, da na podlagi omejenega zagotovila izrazijo mnenje glede skladnosti poročanja o trajnostnosti v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/1306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede rokov za sprejetje standardov poročanja o trajnostnosti za nekatere sektorje in nekatera podjetja iz tretjih držav (UL L št. 2024/1306 z dne 8. 5. 2024; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU), in glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13–43), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 2023/2486 z dne 21. 11. 2023) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/852/EU).
16. »Obvezna revizija« je revizija ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja, in revizija, izvedena na zahtevo podjetij, ki niso zavezana k obvezni reviziji.
17. »Ocenjevalec kakovosti posla« je pooblaščeni revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla, ali skupina, v kateri je vsaj en pooblaščeni revizor in nihče ne sodeluje pri izvajanju ocenjevanega posla.
18. »Ocenjevanje kakovosti posla« je postopek, v katerem ocenjevalec kakovosti posla pred izdajo revizorjevega poročila oceni, ali so bili priprava mnenja in sklepi, ki jih je ključni revizijski partner oziroma so jih ključni revizijski partnerji podali v osnutkih teh poročil, ustrezni.
19. »Ocenjevanje vrednosti« je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
20. »Oseba države članice« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju države članice.
21. »Osebni podatek« je osebni podatek, kot je določen v 1. točki 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba).
22. »Ožji družinski član« pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:
– njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza;
– otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje;
– varovanec po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;
– eden od staršev te osebe ali osebe iz prve alineje te točke.
23. »Partner« je vsak posameznik s pooblastilom, da zaveže revizijsko družbo k izvedbi posla izvajanja storitev revidiranja.
24. »Podružnica revizijskega podjetja« je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
25. »Poklicna nezaupljivost« pomeni odnos, ki vključuje kritično razmišljanje, pozorno na okoliščine, ki lahko kažejo na morebitno napačno navedbo zaradi napake ali prevare, in kritično oceno revizijskih dokazov.
26. »Pooblaščeni ocenjevalec ali ocenjevalka vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
27. »Pooblaščeni revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
28. »Poročanje o trajnostnosti« je poročanje o trajnostnosti, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
29. »Posli opravljanja dogovorjenih postopkov« so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in drugo stranko, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
30. »Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu«, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, ali drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
31. »Povezane osebe« so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
– kot ožji družinski člani;
– tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20-odstotnim deležem;
– tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke;
– tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
– kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb.
32. »Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov« so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, kodeks etike in mednarodna obvestila za revizijsko prakso, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
33. »Pravila revidiranja« so pravila s področja revidiranja, ki jih sprejme Evropska komisija, Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, in druga pravila, ki jih določa Agencija.
34. »Preiskava« je nadzorni postopek, katerega namen je usmerjen pregled posameznega področja delovanja subjekta nadzora. Opravi se s smiselno uporabo splošnih določb o nadzoru.
35. »Prijavitelj« je oseba, ki Agenciji poroča domnevne ali dejanske kršitve določb tega zakona.
36. »Pristojni organ« je organ, določen s predpisi, ki je pooblaščen za pravno ureditev ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve ali nadzora.
37. »Revidiranje« pomeni revizijo ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil revidiranja.
38. »Revizija ločenih računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov« je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
39. »Revizijska družba« je revizijsko podjetje, organizirano kot gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje storitev revidiranja dovoljenje Agencije.
40. »Revizijski spis« je ena ali več map ali drugačnih fizičnih ali elektronskih sredstev za shranjevanje, ki vsebujejo revizijsko dokumentacijo za posel revidiranja.
41. »Revizijski subjekt tretje države« je subjekt tretje države, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma daje zagotovila o trajnostnosti, razen subjekta, ki je registriran kot revizijsko podjetje v eni od držav članic, za kar ima dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
42. »Revizijsko podjetje« je pravna oseba ali kateri koli drug subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij in, če opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti, dajanje zagotovil o trajnostnosti.
43. »Revizor skupine« je pooblaščeni revizor ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov ali dajanje zagotovila o trajnostnosti.
44. »Revizor tretje države« je fizična oseba, ki izvaja revizije ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti družbe iz tretje države, razen oseb, ki so registrirane kot zakoniti revizorji v eni od držav članic, za kar imajo dovoljenje pristojnega organa v državi članici gostiteljici.
45. »Revizorjevo poročilo« je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
46. »Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih« je poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo 2013/34/EU, ki ga je izdala revizijska družba.
47. »Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti« je poročilo, pripravljeno v skladu s 40.a in 43. členom tega zakona, ki ga je izdala revizijska družba.
48. »Slovenski inštitut za revizijo« (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) je nosilec javnih pooblastil, kot jih določajo ta in drugi zakoni.
49. »Standardi dajanja zagotovil o trajnostnosti« so standardi, ki jih izda Evropska komisija in ki določajo postopke, ki jih pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izvedejo za oblikovanje sklepov o dajanju zagotovil o trajnostnosti, vključno z načrtovanjem poslov, upoštevanjem tveganj in odzivom na tveganja, ter vrsta sklepov, ki se vključijo v poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti ali revizorjevo poročilo.
50. »Strokovnjak« je fizična oseba, ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem poročanju, revidiranju, dajanju zagotovil o trajnostnosti in drugih področjih, pomembnih za preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije.
51. »Subjekt javnega interesa« je subjekt javnega interesa, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
52. »Tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije.
53. »Tretja oseba« je pravna oseba, ki ima sedež na ozemlju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na ozemlju tretje države.
54. »Udeležba« je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu.
55. »Veščak revizorja« (v nadaljnjem besedilu: veščak) je posameznik ali organizacija, ki ima poglobljeno znanje na področju, različnem od računovodstva ali revidiranja.
56. »Zakoniti revizor ali revizorka« (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij oziroma dajanja zagotovil o trajnostnosti.

(1) Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Agencija ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb ali druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(1) Revidiranje poteka na način, določen s tem zakonom ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje pravnih oseb, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter drugimi pravili revidiranja.
(2) Dajanje zagotovil o trajnostnosti poteka na način, določen s tem zakonom in drugimi zakoni, ki urejajo dajanje zagotovil o trajnostnosti, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) (3) Hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi, določi Agencija.
(3) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila.

(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.
(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pa v katerikoli članici mreže pod pogojem, da je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.
(3) Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti veščakom in osebam, ki niso v delovnem razmerju z revizijsko družbo, skladno s pravili revidiranja in pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano s strani osebe ali oseb, ki nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih. Zanje veljajo enaka pravila glede neodvisnosti in varovanja podatkov, kot veljajo za zaposlene v revizijski družbi.
(4) Storitve revidiranja lahko opravlja tudi revizijsko podjetje, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice v drugi državi članici in je registrirano pri Agenciji, če ključni revizijski partner, ki izvaja revizijo v imenu revizijskega podjetja, izpolnjuje pogoje iz 48. člena tega zakona.
(5) Določbe drugega odstavka tega člena o polnem delovnem času ne vplivajo, ne zmanjšujejo ali ne omejujejo pravic delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih, in sodelovanja veščakov pri revidiranju.
(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.
(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo pooblaščeni revizorji, ki so s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas.
(3) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti opravlja le revizijska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti, v njenem imenu pa le pooblaščeni revizor, ki je s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas in ima dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti.
(4) Revizijske družbe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, pod pogojem, da zanje veljajo pravila neodvisnosti in varovanja podatkov revizijske družbe ter je njihovo delo skrbno načrtovano in nadzirano s strani pooblaščenega revizorja oziroma pooblaščenih revizorjev, ki odgovarjajo za revizorjevo poročilo.
(5) Obvezne revizije lahko opravlja tudi revizijsko podjetje ali revizijski subjekt tretje države ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona.
(6) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena o polnem delovnem času ne vplivajo na pravice delavcev do opravljanja dela s krajšim delovnim časom, ki so določene v področnih zakonih, jih ne zmanjšujejo ali ne omejujejo, če je obseg dela v revizijski družbi enak ali višji od obsega koriščenja pravice iz drugega zakona.

(1) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem:
(1) Inštitut je nadzorni organ na področju ocenjevanja vrednosti. Opravlja tudi naloge in pristojnosti na drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Njegove naloge in pristojnosti so:
1. sprejema oziroma zagotavlja slovenske prevode in objavlja:
– računovodske standarde,
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov,
– pravila ocenjevanja vrednosti;
2. sprejema in objavlja pravila notranjega revidiranja;
2. 3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
3. 4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
4. 5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;
5. 6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti;
6. 7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor, preizkušeni računovodja, preizkušeni poslovni finančnik, preizkušeni revizor informacijskih sistemov in preizkušeni davčnik;
7. 8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz prejšnje točke;
8. 9. vodi register pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz 6 7. točke tega odstavka.
(2) Inštitut opravlja tudi druge naloge, določene s posameznim zakonom.

(1) Strokovni svet:
– odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
– daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev in odloča o ukrepih nadzora pooblaščenim ocenjevalcem, kadar ti ne izvajajo nalog ocenjevanja vrednosti za naročnike, zavezane k obvezni reviziji, predmet ocenjevanja vrednosti ni v lasti subjekta, zavezanega k obvezni reviziji, ali ocenjevani subjekt ni zavezan k obvezni reviziji.;
– sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
– določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog; pooblaščenega ocenjevalca;
– pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena strokovni svet
1. sprejema:
– računovodske standarde,
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov;
2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
(3) Strokovni svet ima devet članov, od katerih jih osem imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut, enega člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
(4) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).
(2) Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(3) Člani strokovnega sveta in direktor Agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.
(4) Strokovni svet Agencije na osnovi obrazloženega predloga predsednika strokovnega sveta enkrat letno sprejme sklep o določitvi sejnine in povračilih stroškov za predsednika in člane strokovnega sveta. Povračila stroškov ne smejo presegati stroškov, ki nastanejo oziroma za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali, zaradi opravljanja funkcije člana strokovnega sveta. Člani strokovnega sveta, ki so z Agencijo v delovnem razmerju, opravljajo svoje delo v okviru strokovnega sveta Agencije izven svojega rednega delovnega časa. Sklep strokovnega sveta o določitvi sejnine in povračilih stroškov za predsednika in člane strokovnega sveta postane veljaven, ko nanj poda soglasje minister, pristojen za finance.

Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki ima ustrezna znanja povezana z revidiranjem in:
– da ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
– je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revizije, financ ali prava,
– ni zaposlena pri Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
– vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,
– ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenskih evidenc.
(1) Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki:
1. ima najmanj izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
2. je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revidiranja, financ ali prava,
3. ni zaposlena v Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
4. vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala revidiranja, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,
5. ni pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali kateri je bila kazen izbrisana iz kazenskih evidenc.
(2) Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena mora biti oseba, ki bo imenovana za direktorja Agencije, pooblaščeni revizor ter mora izkazati vodstvene in organizacijske sposobnosti.

(1) Opravljanje nalog oziroma položaj člana strokovnega sveta ali direktorja Agencije ni združljiva:
1. z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora ter revizijske komisije banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje ter vseh subjektov, zavezanih k obvezni reviziji,
1. z opravljanjem nalog člana v organih vodenja in nadzora revizijskih družb,
2. s funkcijo v organih političnih strank, državnih organih, organih lokalnih skupnosti,
3. z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivalo na neodvisnost Agencije ali bi lahko bilo v nasprotju z interesi Agencije.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je lahko direktor ali član strokovnega sveta Agencije član sveta v drugih organih za nadzor po zakonih, ki urejajo varstvo konkurence, bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ter investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(3) Direktor in člani strokovnega sveta svoj položaj uskladijo z določbami prvega odstavka tega člena pred začetkom opravljanja funkcije, vendar najkasneje v treh mesecih od imenovanja, v nasprotnem primeru jim mandat preneha.
(4) V primeru naknadnega nastopa nezdružljivosti med trajanjem funkcije mora oseba iz prvega odstavka tega člena o tem obvestiti ministra, pristojnega za finance, in strokovni svet Agencije. Obvestilo se šteje kot odstopna izjava iz 1. točke 22. člena tega zakona.

(1) Strokovni svet sestavlja devet pet članov oziroma članic.
(2) Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.
(3) Druge člane oziroma članice predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za finance:
– Agencija za trg vrednostnih papirjev,
– Banka Slovenije,
– Agencija za zavarovalni nadzor,
– Inštitut,
– Ljubljanska borza,
– Ministrstvo za gospodarstvo,
– Ministrstvo za finance,
– Univerza v Ljubljani ali v Mariboru.
(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:
– odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;
– sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
– sprejema poslovnik Agencije;
– sprejema strateški in letni načrt dela Agencije;
– sprejema letno poročilo Agencije;
– daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
– obravnava splošna vprašanja kakovosti revidiranja;
– proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
– obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.
(3) Druge člane oziroma članice predlaga v imenovanje minister, pristojen za finance, na podlagi javnega natečaja za člana sveta Agencije. Za izvedbo javnega natečaja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence. Od drugih članov morata imeti vsaj dva dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:
1. odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;
2. sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
3. sprejema poslovnik Agencije;
4. sprejema letni načrt dela Agencije s finančnim načrtom;
5. sprejema letno poročilo Agencije;
6. sprejema obdobna poročila o delu Agencije in strategije;
7. daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
8. obravnava splošna vprašanja glede kakovosti revidiranja;
9. proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
10. obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.

(1) Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.
(1) Agencija sprejema letni načrt dela s finančnim načrtom ter letno poročilo Agencije. Šteje se, da sta letni načrt dela s finančnim načrtom ter letno poročilo Agencije potrjena, ko minister, pristojen za finance, k posameznemu dokumentu izda soglasje. Letno poročilo Agencija po potrditvi objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.
(3) Agencija enkrat letno sestavi in objavi poročilo o pregledu kakovosti revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki vsebuje glavne ugotovitve pregleda.
(4) Agencija enkrat letno sestavi poročilo o vseh upravnih ukrepih in vseh izrečenih sankcijah pooblaščenim revizorjem in revizijskim družbam v zbirni obliki. Informacije o upravnih ukrepih in izrečenih sankcijah posreduje Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev.
(5) Agencija Odboru evropskih organov za nadzor revizorjev nemudoma sporoči vse začasne prepovedi.

(1) Agencija:
– zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;
– sprejema druga pravila revidiranja, zajeta v hierarhijo pravil revidiranja;
– sprejema hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
– določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ter preizkus strokovnih znanj;
– organizira izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
– izvaja preizkuse strokovnih znanj za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
– izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo zakonitih revizorjev, revizijskih podjetij, revizorjev tretjih držav in revizijskih subjektov tretjih držav;
– organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev; in
– zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
(1) Agencija:
1. zagotavlja slovenske prevode Mednarodnih revizijskih standardov;
2. sprejema pravila revidiranja;
3. sprejema hierarhijo pravil revidiranja;
4. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ter strokovna znanja in izkušnje, potrebne za dajanje zagotovil o trajnostnosti, ter preizkuse strokovnih znanj;
5. organizira izobraževanja za pridobitev znanj iz 4. točke tega odstavka;
6. izvaja preizkuse strokovnih znanj iz 4. točke tega odstavka;
7. izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter nalog pooblaščenega revizorja in nalog dajanja zagotovil o trajnostnosti pooblaščenim revizorjem v skladu s tem zakonom ter opravi registracijo revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav;
8. organizira stalno dodatno strokovno izobraževanje pooblaščenih revizorjev; in
9. zagotavlja kakovost dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.
(2) Agencija opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.
(3) Agencija vodi registre:
– revizijskih družb, revizijskih podjetij in revizijskih subjektov tretjih držav ter
– pooblaščenih revizorjev.

(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji.
(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti za naročnike, zavezane k obvezni reviziji, ali je predmet ocenjevanja vrednosti v lasti subjekta, zavezanega k obvezni reviziji, ali je ocenjevani subjekt zavezan k obvezni reviziji.
(2) Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.

(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.
(1) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic pri zbliževanju razlik v izobraževanju, ki ga organizira ali priznava v postopku izdaje dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in dajanja zagotovil o trajnostnosti, ob upoštevanju razvoja stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.
(2) Agencija sodeluje z nadzornimi organi držav članic, kadar je to potrebno zaradi izvajanja svojih pristojnosti in nalog v skladu s tem zakonom in Uredbo 537/2014/EU.
(3) Agencija sodeluje s pristojnim organom v drugi državi članici in ustreznim evropskim nadzornim organom zlasti pri izmenjavi informacij in sodelovanju pri preiskavah v zvezi z izvajanjem obveznih revizij in dajanjem zagotovil o trajnostnosti.
(4) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji. Revizijske družbe in pooblaščeni revizorji so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga glede na okoliščine določi Agencija.
(5) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti ne preprečuje izmenjave zaupnih podatkov v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(6) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, o ovirah obvesti pristojni organ, ki je zahteval podatke.
(7) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:
– če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
– če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam ali
– če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.
(8) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.
(9) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.
(10) Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena Direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.
(11) Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je prijavil kršitev. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo za izvedbo preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:
– bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;
– so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
– so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj v zvezi z istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem že pravnomočno odločili.
(12) V primeru iz druge in tretje alineje sedmega odstavka in enajstega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe držav članic.

(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti, posreduje revizijsko dokumentacijo, ki jo je pridobila od pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, in poročila o nadzorih oziroma preiskavah Agencije, če:
1. je zahtevana dokumentacija povezana z revizijo družb, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
2. pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
3. ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;
4. je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Dogovor iz 3. točke prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji;
2. dolžnost varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3. zaščito poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z varovanjem industrijske in intelektualne lastnine v skladu z zakonom, ki ureja industrijsko lastnino;
4. zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
5. določbo, da se zahteve pristojnih organov tretje države po dokumentaciji zavrnejo v primerih, če:
– bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
– so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki ali
– je Agencija za ista dejanja in proti osebam iz prejšnje alineje že izrekla pravnomočno odločbo.
(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti pošlje revizijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki jo je pridobila od pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, in poročila o nadzorih oziroma preiskavah Agencije, če:
– je zahtevana dokumentacija povezana z obvezno revizijo družb oziroma dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
– pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
– ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;
– je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Dogovor iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji oziroma dokumentaciji v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti;
2. dolžnost varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3. zaščito poslovnih interesov revidiranega subjekta, vključno z varovanjem intelektualne lastnine v skladu z zakoni, ki urejajo industrijsko lastnino, avtorsko in sorodne pravice ter topografije polprevodniških vezij;
4. zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanje kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
5. določbo, da se zahteve pristojnih organov tretje države po dokumentaciji zavrnejo, če:
– bi pošiljanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
– so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki ali
– je Agencija za ista dejanja in proti osebam iz prejšnje alineje že izrekla pravnomočno odločbo;
6. ustrezne zaščitne ukrepe glede osebnih podatkov in pogoj, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na voljo izvršljive pravice in učinkovita pravna sredstva v skladu s 46. členom Splošne uredbe, če za zadevno tretjo državo Evropska komisija ni sprejela odločitve, da ta tretja država, eden ali več sektorjev v tej tretji državi zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov.
(3) Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih držav obvesti Evropsko komisijo ter ministrstvo, pristojno za finance, in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Agencija lahko od pristojnih organov tretje države zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravila kateri koli revizijski subjekt tretje države ali revizor tretje države.
(4) Agencija lahko od pristojnih organov tretje države zahteva dodatno dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom oziroma v zvezi z dajanjem zagotovil o trajnostnosti, ki ga je za namen revizije skupine iz 43. člena tega zakona opravil kateri koli revizijski subjekt tretje države ali revizor tretje države.

(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, posreduje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je treba, zagotovi berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.
(4) Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja določenega revizorja ali revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne obstoječe klavzule so nične.
(5) Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o obvezni reviziji, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila.
(6) Pri obveznih revizijah subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču, na podlagi utemeljenih razlogov, zahtevajo:
– delničarji, ki zastopajo pet odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala;
– drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon ali
– pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU, če tako določa zakon.
(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, pošlje revizijski družbi vso zahtevano dokumentacijo in ji omogoči vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogoči dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije pravna oseba revizijski družbi zagotovi ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi zagotovi pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije, in če je treba, berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3) Družba, ki je zavezana k revidiranju računovodskih izkazov v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, mora imenovati revizijsko družbo najmanj za obdobje treh let.
(4) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja obvezno revizijo njenih računovodskih izkazov oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah, revizijskih postopkih oziroma postopkih poročanja o trajnostnosti ali dajanja zagotovil o trajnostnosti niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba pisno obvesti Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop v 15 dneh od razrešitve ali odstopa.
(5) Prepovedane so vse pogodbene klavzule, ki omejujejo izbiro glede imenovanja revizijske družbe, ki bo izvedla obvezno revizijo, ali dajanje zagotovil o trajnostnosti te pravne osebe, na nekatere kategorije ali sezname revizijskih družb. Vse takšne klavzule so nične.
(6) Če revizijska družba popravi revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih ali revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti, poslovodstvo revidirane pravne osebe zagotovi javno objavo popravljenega revizorjevega poročila o računovodskih izkazih oziroma popravljenega revizorjevega poročila o dajanju zagotovil o trajnostnosti.
(7) Pri obveznih revizijah in dajanju zagotovil o trajnostnosti subjektov javnega interesa lahko razrešitev revizijske družbe pri pristojnem sodišču na podlagi utemeljenih razlogov zahtevajo:
– delničarji, ki zastopajo 5 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali delniškega kapitala,
– drugi organi revidiranih subjektov, če tako določa zakon, ki ureja njihovo poslovanje, ali
– pristojni organi iz prvega ali drugega odstavka 20. člena Uredbe 537/2014/EU.
(8) Pravna oseba v primeru obvezne revizije in poročanja o trajnostnosti k svojemu poročilu, ki ga javno objavi, priloži revizorjevo poročilo, če so informacije in podatki v poročilu taki, kot so bili obravnavani pri revidiranju. Nobena sprememba informacij ali podatkov v poročilu naročnika, ki je opravljena po izdaji revizorjevega poročila, ni dovoljena brez predhodne odobritve s strani revizijske družbe, ki je opravljala storitev revidiranja.

(1) Revizijska družba kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.
(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji ali člani organov nadzora revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi zaposleni revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanjem storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega odstavka, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz prejšnjega odstavka tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi ali ko več niso povezane z revizijsko družbo.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
– če je revizijska družba na podlagi zakona o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;
– če oseba izrecno pisno soglaša, da se sporočijo posamezni zaupni podatki, ki se nanašajo nanjo oziroma osebo, katere zakoniti zastopnik je;
– če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
– če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ po tem zakonu ali po zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo, trg finančnih instrumentov ali varstvo konkurence;
– če revizijska družba izvaja obvezno revizijo naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost revizije konsolidiranih računovodskih izkazov nadrejenega podjetja, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona;
– če revizijska družba izvaja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti naročnika, ki je del skupine, katere nadrejeno podjetje je v tretji državi, in takšno dokumentacijo potrebuje revizor skupine v tretji državi za uspešnost storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti nadrejenega podjetja, ob domnevi, da so izpolnjeni pogoji iz 35. člena tega zakona;
– če obvezne revizije in storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti naročnika ne opravlja ista revizijska družba, pa je izmenjava informacij potrebna za uspešnost obvezne revizije oziroma storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti;
– če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;
– v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo;
– v primeru zahteve revizijske komisije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: revizijska komisija), v zvezi z ugotovitvami in zaključki nadzornega organa o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijske družbe in
– v drugih primerih, kjer zakon določa dolžnost glede posredovanja zaupnih podatkov.

(1) Revizijska družba revidiranje opravi v skladu s pravili revidiranja.
(2) Revizijska družba pri revidiranju računovodskih izkazov zagotovi, da:
– so ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji, ki podpišejo revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, in pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pri revidiranju, udeleženi pri revidiranju skupno z najmanj 15 odstotki delovnega časa, porabljenega za vsak revizijski posel;
– je skupno število delovnih ur osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa.
(3) (2) Revizijska družba pripravi in vodi revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, v slovenskem jeziku. Agencija presoja utemeljene primere, v katerih se lahko del revizijske dokumentacije pravilih revidiranja vodi v tujem jeziku. Agencija lahko določi podrobnejši način priprave in vodenja revizijske dokumentacije.
(4) (3) Revizijska družba hrani revizijsko dokumentacijo iz prejšnjega odstavka deset let po opravljenem revidiranju.
(5) (4) V primeru začetega nadzora nad kakovostjo dela revizijske družbe in pooblaščenih revizorjev, v primeru začetega postopka za izrek ukrepa nadzora ter v primeru začete preiskave revizijska družba hrani dokumentacijo iz prejšnjega odstavka do pravnomočnosti odločitve v postopku nadzora.
(6) (5) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe.
(7) (6) Obvezna revizija računovodskih izkazov ne vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja pravne osebe ali učinkovitosti oziroma uspešnosti organa vodenja ali nadzora pri vodenju poslovanja.
(7) Revizijska družba mora deset let po poslovnem letu, v katerem so nastali, hraniti tudi usmeritve in postopke iz 45.a člena tega zakona ter dokumentacijo, ki dokazuje njihovo izpolnjevanje.

(1) Revizorjevo poročilo o posamičnih ločenih ali konsolidiranih računovodskih izkazih sestavi in podpiše ključni revizijski partner ali ključni revizijski partnerji.
(2) V primeru, da revizorjevo poročilo o posamičnih ločenih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazih podpiše več oseb, vsi nerazdelno odgovarjajo za celotno revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih.
(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije je sestavljeno v slovenskem jeziku.
(4) Kadar so letni računovodski izkazi obvladujoče družbe priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko poročili revizijske družbe združita.
(5) Revizijska družba, ki je opravila obvezno revizijo subjekta javnega interesa, predloži pristojnim organom za nadzor trga vrednostih papirjev, bank, kreditnih institucij ali zavarovalnic na njihovo zahtevo dodatno poročilo, ki ga je predložila revizijski komisiji. Pristojni organi za nadzor trga vrednostnih papirjev, bank ali zavarovalnic lahko od revizijske družbe zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z obvezno revizijo in z dajanjem zagotovil o trajnostnosti.