Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

STATUSNO PRAVO, FINANČNO POSLOVANJE -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Objavljeno v:

    1. Kazalo
1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
Oddelek 1.1: Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona)

Ta zakon ureja:

  1. finančno poslovanje pravnih oseb,
  2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
  3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov EU)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:

  1. Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z dne 20. aprila 2001, str. 28) in
  2. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. maja 2001, str. 15).

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe Sveta št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o insolvenčnih postopkih (UL L št. 160 z dne 30. junija 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1346/2000).

Oddelek 1.2: Opredelitev pojmov in kratic
3. člen
(namen opredelitve pojmov)

(1) V oddelku 1.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, če ni za posamezen pojem določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

(2) V oddelku 8.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v 8. poglavju tega zakona.

4. člen
(kratice drugih zakonov)

V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:

  1. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
  2. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
  3. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
  4. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
  5. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
  6. ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 131/06 – ZBan-1 in 102/07),
  7. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo),
  8. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
5. člen
(postopki zaradi insolvetnosti)

(1) Postopki zaradi insolventnosti so:

  1. postopek prisilne poravnave in
  2. stečajni postopki.

(2) Stečajni postopki so:

  1. stečajni postopek nad pravno osebo,
  2. postopek osebnega stečaja in
  3. postopek stečaja zapuščine.
6. člen
(postopka prisilnega prenehanja)

Postopka prisilnega prenehanja sta:

  1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
  2. prisilna likvidacija.
7. člen
(pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

(1) Gospodarska družba je pravna oseba, organizirana v eni od oblik iz tretjega odstavka 3. člena ZGD-1.

(2) Podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) je fizična oseba iz šestega odstavka 3. člena ZGD-1.

(3) Zavod ali javni zavod je zavod ali javni zavod po zakonu, ki ureja zavode.

(4) Zadruga je zadruga po zakonu, ki ureja zadruge.

(5) Društvo je društvo po zakonu, ki ureja društva.

(6) Javni sklad je javni sklad po zakonu, ki ureja javne sklade.

(7) Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.

(8) Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik.

8. člen
(poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

(1) Poslovodstvo:

  1. ima pri gospodarski družbi pomen, opredeljen v 10. členu ZGD-1,
  2. je pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
  3. je pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
  4. je pri javnem skladu uprava,
  5. je pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.

(2) Organ nadzora je:

  1. pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
  2. pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
  3. pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
  4. pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
  5. pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
  6. pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.

(3) Zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) pravne osebe je oseba, ki v pravni osebi opravlja funkcijo, za katero zakon ali pravila pravne osebe določajo, da oseba z imenovanjem na to funkcijo pridobi upravičenje zastopati pravno osebo.

(4) Član oziroma članica (v nadaljnjem besedilu: član) poslovodstva ali organa nadzora je oseba, ki je bila imenovana za opravljanje funkcije poslovodstva ali organa nadzora.

9. člen
(družbenik, pravila pravne osebe in delež)

(1) Družbenik oziroma družbenica (v nadaljnjem besedilu: družbenik) je:

  1. družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo,
  2. delničar oziroma delničarka (v nadaljnjem besedilu: delničar) delniške družbe ali komanditne delniške družbe,
  3. ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ali član druge pravne osebe.

(2) Pravila pravne osebe so:

  1. pri družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo: družbena pogodba,
  2. pri delniški družbi ali komanditni delniški družbi: statut,
  3. pri drugi pravni osebi: akt o ustanovitvi ali drug pravni akt, s katerim družbeniki v skladu z zakonom uredijo medsebojna pravna razmerja.

(3) Delež družbenika je delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnic (v nadaljnjem besedilu: upnik) te pravne osebe.

(4) Osebno odgovorni družbenik je družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti.

10. člen
(premoženje, obveznosti in kapital)

(1) Premoženje posamezne osebe so:

  1. stvari v njeni lasti,
  2. njene terjatve in
  3. njene druge premoženjske pravice.

(2) Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.

(3) Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.

(4) Kapital pomeni:

  1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1,
  2. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.
11. člen
(kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

(1) Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.

(2) Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.

(3) Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).

(4) Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:

  1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in
  2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.
12. člen
(pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

(1) Pravila poslovnofinančne stroke so:

  1. poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter
  2. druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.

(2) Pravila stroke upravljanja podjetij so izkustvena pravila skrbnega upravljanja podjetij, ki so splošno uveljavljena v stroki upravljanja podjetij.

13. člen
(finančno poslovanje)

Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.

14. člen
(insolventnost)

(1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):

  1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
  2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:

  1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,
  2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
  • če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

(3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

  1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
  2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
15. člen
(finančno prestrukturiranje)

Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja), in lahko vključujejo:

  1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  2. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
  3. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
16. člen
(insolventni dolžnik)

Insolventni dolžnik je pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.

17. člen
(identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

(1) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je pravna oseba, so:

  1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov,
  2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru.

(2) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:

  1. osebno ime,
  2. podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru:
  • firma, sedež in poslovni naslov,
  • matična številka in
  1. v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz 2. do 4. točke tretjega odstavka tega člena.

(3) Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je potrošnik, so:

  1. osebno ime,
  2. naslov stalnega prebivališča,
  3. datum rojstva in
  4. EMŠO, če je dolžnik vpisan v centralni register prebivalstva, ali davčna številka v drugih primerih, če je dolžnik vpisan v davčni register.

(4) Če zakon določa, da mora upnikova vloga v postopku vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, za dolžnika, ki je fizična oseba, ni treba, da bi vsebovala podatek iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, temveč ta podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra.

(5) Za identifikacijske podatke o zapustniku se pri stečaju zapuščine smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

(6) Za identifikacijske podatke o upniku se smiselno uporabljajo prvi odstavek, 1. in 2. točka drugega odstavka ter 1. in 2. točka tretjega odstavka tega člena.

18. člen
(ožje povezana oseba)

Ožje povezana oseba posamezne osebe je:

  1. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
  2. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz 1. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti,
  3. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
19. člen
(ločitvena pravica; ločitveni upnik)

(1) Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.

(2) Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.

20. člen
(nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

(1) Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.

(2) Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.

(3) Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.

(4) Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico.

(5) Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

21. člen
(prednostne, podrejene in navadne terjatve)

(1) Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:

  1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
  3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
  4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
  5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
  6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.

(2) V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi in ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

(3) Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.

(4) Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.

22. člen
(izločitvena pravica; izločitveni upnik)

(1) Izločitvena pravica je:

  1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
  2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in
  3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.

(2) Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku.

23. člen
(vodilna in predpisana obrestna mera)

(1) Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo za posamezno šestmesečno obdobje uporablja Evropska centralna banka za postopke glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem tega šestmesečnega obdobja.

(2) Predpisana obrestna mera je obrestna mera zamudnih obresti, določena z zakonom.

24. člen
(dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

(1) Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.

(2) Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:

  1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in
  2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti:
  • niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali
  • nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.
25. člen
(pooblaščeni ocenjevalec)

(1) Pooblaščeni ocenjevalec oziroma ocenjevalka (v nadaljnjem besedilu ocenjevalec) vrednosti podjetja je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

(2) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin je:

  1. fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma
  2. fizična oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
26. člen
(agencija)

Agencija je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

2. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE DRUŽB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB
Oddelek 2.1: Temeljna pravila o finančnem poslovanju
27. člen
(uporaba 2. poglavja)

(1) 2. poglavje tega zakona se uporablja za gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba), smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se 2. poglavje tega zakona ne uporablja za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje.

(3) Pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja se pravila o nadzornem svetu, določena v 2. poglavju tega zakona, smiselno uporabljajo za njen upravni odbor ali njegove člane.

(4) Pravila o skupščini in o izvedbi povečanja osnovnega kapitala družbe, določena v 2. poglavju tega zakona in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe 2. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo:

  1. pri zadrugi: za njen občni zbor in za izvedbo povečanja zneska ali števila obveznih deležev,
  2. pri drugi pravni osebi: za njen organ, ki je pristojen odločati o vplačilu novih ali dodatnih deležev, in za izvedbo teh vplačil.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za podjetnika ali pravno osebo:

  1. ki nima organa nadzora: ne uporabljajo pravila o nadzornem svetu,
  2. nad katero ni dovoljeno začeti prisilne poravnave: ne uporabljajo pravila o prisilni poravnavi.

(6) 2. poglavje tega zakona se smiselno in ob upoštevanju ureditve v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, uporablja tudi za finančno poslovanje proračunskih uporabnikov.

(7) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, predpiše podrobnejša pravila o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov.

28. člen
(temeljne obveznosti poslovodstva)

(1) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke.

(2) Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

(3) Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.

(4) Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

29. člen
(temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

(1) Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:

  1. ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
  2. ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz 2. poglavja tega zakona.

(2) Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja tega zakona.

(3) Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

30. člen
(upravljanje tveganj)

(1) Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.

(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz 31. in 32. člena tega zakona ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.

(3) Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.

(4) Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.

(5) Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.

(6) Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:

  1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
  2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
  3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
  4. zunanjih dogodkov ali dejanj.

(7) Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.

31. člen
(upravljanje likvidnostnega tveganja)

(1) Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.

(2) Družba mora za upravljanje likvidnostnega tveganja oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in vključuje:

  1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
  2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
  3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.
32. člen
(spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

(1) Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.

(2) Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.

Oddelek 2.2: Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti
Pododdelek 2.2.1: Splošna pravila o obveznostih
33. člen
(uporaba oddelka 2.2)

Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega zakona o obveznostih družbe in poslovodstva velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.

34. člen
(obveznost enakega obravnavanja upnikov)

(1) Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.

(2) Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:

  1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega zakona,
  2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
  3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
  4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.

(3) Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.

(4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:

  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
  2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona.

(5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:

  1. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka,
  2. če mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali
  3. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.

(6) Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona.

35. člen
(poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

(1) Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.

(2) Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:

  1. opis finančnega položaja družbe,
  2. analizo vzrokov za insolventnost in
  3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

(3) Če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:

  1. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
  2. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
  3. če po presoji poslovodstva z ukrepi iz 2. točke tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi: opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
  4. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo:
  • če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz 3. točke tega odstavka ali
  • če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz 2. ali 3. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).

(4) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz 143. ali 144. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

(5) Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila.

(6) Mnenje iz petega odstavka tega člena mora vključevati presojo nadzornega sveta:

  1. ali je družba insolventna in
  2. o potrebnosti in ustreznosti ukrepov iz 2. in 3. točke tretjega odstavka tega člena.
36. člen
(sklic skupščine)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina.

(2) Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba sklicati skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.

(3) Poslovodstvo mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v treh delovnih dneh po poteku roka iz petega odstavka 35. člena tega zakona za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka.

(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.

(5) Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena, za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz prvega odstavka 403. člena ZGD-1.

37. člen
(vpis in vplačilo novih delnic)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.

(2) Poslovodstvo mora objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh.

(3) Rok iz drugega odstavka tega člena teče:

  1. pri povečanju na podlagi odobrenega kapitala: od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
  2. pri povečanju na podlagi sklepa skupščine iz prvega odstavka 36. člena tega zakona: od konca zasedanja, na katerem je skupščina sprejela tak sklep.

(4) Če prednostna pravica do vpisa novih delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega odstavka 337. člena ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.

(5) Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic.

38. člen
(obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

(1) Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:

  1. če je mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona odklonilno ali
  2. če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona odklonilno in če:

(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:

  1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz prvega odstavka 35. člena tega zakona,
  2. v primeru iz prve alineje 2. točke prvega odstavka tega člena: od konca zasedanja skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
  3. v primeru iz druge alineje 2. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz petega odstavka 37. člena tega zakona.
Pododdelek 2.2.2: Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
39. člen
(obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

(1) Če je mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona pritrdilno in če skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti.

(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba med postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne krši prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona.

40. člen
(obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena in dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

(2) Poslovodstvo mora zagotoviti, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja, določeni v načrtu finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega so upniki odločali o sprejetju prisilne poravnave, v rokih, določenih za njihovo izvedbo v tem načrtu.

(3) Tudi po potrditvi prisilne poravnave poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.

(4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:

  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
  2. plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi.

(5) Poslovodstvo mora za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:

  1. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
  2. skupni znesek plačil terjatev upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
  3. trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov,
  4. izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.

(6) Ne glede na peti odstavek tega člena mora poslovodstvo prvo poročilo sestaviti za obdobje od konca obdobja zadnjega rednega poročila, ki ga je predložilo med postopkom prisilne poravnave po 168. členu tega zakona, do zadnjega dne koledarskega trimesečja, v katerem je postal pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave.

(7) Poslovodstvo mora poročilo iz petega odstavka tega člena predložiti sodišču, ki je odločalo o potrditvi prisilne poravnave, v 45 dneh po poteku obdobja, na katero se nanaša.

(8) Sodišče mora objaviti poročilo iz petega odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po prejemu.

(9) Če dolžnik v roku iz sedmega odstavka tega člena sodišču ne predloži poročila, sestavljenega v skladu s petim odstavkom tega člena, velja, da je dolžnik insolventen.

  1. Dolžnik lahko domnevo iz devetega odstavka tega člena izpodbija samo, če hkrati z ugovorom proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka predloži poročilo, sestavljeno v skladu s petim odstavkom tega člena, za vsa trimesečja, za katera te obveznosti ni izpolnil.
  2. Če upnik predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi domneve iz devetega odstavka tega člena in dolžnik ob vložitvi ugovora ne ravna v skladu z desetim odstavkom tega člena, sodišče dolžnikov ugovor zavrže kot nedovoljen.
41. člen
(računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

(1) V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:

  1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
  2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.

(2) Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.

(3) Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.

(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da z vsemi svojimi upniki sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo.

Pododdelek 2.2.3: Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
42. člen
(odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

(1) Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka:

  1. ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali
  2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.

(2) Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.

(3) Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka tega člena.

(4) Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.

(5) Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:

  1. da dejanj, določenih v 35. do 39. členu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in:
  • je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali

  • član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag

    ali

    1. da za kršitev prepovedi iz 34. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
43. člen
(odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

(1) Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:

  1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in:
  • je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter

  • je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,

    1. če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
    2. če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.

(2) Za vzročno zvezo med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek 42. člena tega zakona.

(3) Za oprostitev odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 42. člena tega zakona.

44. člen
(omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

(1) Posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot:

  1. pri veliki družbi 150.000 eurov,
  2. pri srednji družbi 50.000 eurov in
  3. pri majhni družbi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov.

(2) Odškodninska odgovornost po prvem odstavku tega člena se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3) Odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.

(4) Ureditev odškodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.

(5) Odškodninski zahtevek po 42. in 43. členu tega zakona:

  1. se uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
  2. je upravičen uveljavljati:
  • stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in
  • vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.

(6) Če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po 42. ali 43. členu tega zakona, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev člana).

(7) Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha.

(8) Regresna terjatev iz šestega odstavka tega člena se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

3. poglavje: SKUPNA PRAVILA O POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI
Oddelek 3.1: Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
45. člen
(uporaba 3. poglavja)
  1. poglavje tega zakona se uporablja za vse postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezna določba uporablja samo za posamezno vrsto postopka.
46. člen
(načelo enakega obravnavanja upnikov)

V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.

47. člen
(načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.

48. člen
(načelo hitrosti postopka)

(1) Sodišče mora svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih s tem zakonom, in si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem oziroma upraviteljico (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu.

(2) Sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.

49. člen
(predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

(1) Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.

(2) Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).

(3) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.

(4) Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).

50. člen
(razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon.

Oddelek 3.2: Pristojnost in sestava sodišča
51. člen
(stvarna pristojnost sodišča)

(1) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno okrožno sodišče.

(2) Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika in stečaja zapuščine je pristojno okrajno sodišče.

52. člen
(krajevna pristojnost sodišča)

(1) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.

(2) Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:

  1. če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
  2. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
  3. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča:
  • če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke,
  • v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.

(3) Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.

53. člen
(sestava sodišča)

V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik ali sodnica (v nadaljnjem besedilu: sodnik) posameznik.

Oddelek 3.3: Stranke postopka
54. člen
(predlagatelj postopka)

Predlagatelj postopka je oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

55. člen
(stranke predhodnega postopka)

V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:

  1. predlagatelj postopka,
  2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj,
  3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.
56. člen
(stranke glavnega postopka)

V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:

  1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in
  2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.
Oddelek 3.4: Upnik kot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev
Pododdelek 3.4.1: Pridobitev in prenehanje procesne legitimacije upnika
57. člen
(pridobitev procesne legitimacije upnika)

(1) Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pravočasno prijavljena terjatev).

(2) Če zakon za opravljanje posameznega procesnega dejanja poleg predpostavke iz prvega odstavka tega člena določa še druge predpostavke (v nadaljnjem besedilu: dodatne predpostavke za procesno dejanje), pridobi upnik upravičenje opraviti to procesno dejanje, če obstajajo tudi dodatne predpostavke zanj.

(3) Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.

58. člen
(prenehanje procesne legitimacije upnika)

Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha:

  1. če je bila njegova prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo,
  2. v stečajnem postopku tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker:
  • je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev,
  • je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo, ali
  • so bile v celoti plačane.
Pododdelek 3.4.2: Prijava in preizkus terjatev
59. člen
(rok za prijavo terjatve)

(1) V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.

(2) V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.

(4) Upnik mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka 248. člena ali iz petega odstavka 268. člena tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.

60. člen
(vsebina prijave terjatve)

(1) Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati:

  1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
  2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.

(2) Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:

  1. znesek glavnice terjatve,
  2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
  3. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov.

(3) Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.

(5) Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti iz 2. točke drugega odstavka tega člena:

  1. mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev,
  2. se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.

(6) Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.

(7) Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.

61. člen
(izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

(1) Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.

(2) Če zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta rok podaljša, vendar največ za en mesec.

(3) Upravitelj se mora o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).

(4) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati naslednje podatke:

  1. zaporedno številko terjatve,
  2. identifikacijske podatke o upniku, ki je prijavil terjatev,
  3. znesek glavnice prijavljene terjatve,
  4. kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena tega zakona in znesek stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona,
  5. izjavo upravitelja, ali terjatev priznava ali prereka,
  6. če upravitelj prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  7. če upravitelj prereka terjatev: opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.

(5) Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.

(6) Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.

62. člen
(ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

(1) Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev:

  1. če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
  2. če so podatki o tej terjatvi iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona nepravilni.

(2) Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev.

(3) Če upravitelj presodi, da je ugovor upnika proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev utemeljen, mora v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena sodišču predložiti popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

(4) Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora vsebovati:

  1. podatke iz četrtega odstavka 61. člena tega zakona in
  2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi: opombo, da se s tem popravljajo podatki o terjatvi iz seznama preizkušenih terjatev.

(5) Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.

(6) Rok iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona za ugovor o prerekanju terjatev, ki so vsebovane v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev, začne teči z objavo popravka seznama preizkušenih terjatev.

63. člen
(ugovor o prerekanju terjatve)

(1) Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika.

(2) Upnik prereka pravočasno prijavljeno terjatev z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor o prerekanju terjatve).

(3) Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

(4) Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati.

(5) Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, mora ugovor o prerekanju terjatve vsebovati tudi:

  1. podatke o terjatvi iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona,
  2. izjavo upnika, da prereka terjatev,
  3. če upnik prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  4. opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja, in dokaze o njih.

(6) Upnik mora ugovoru o prerekanju terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 4. točke petega odstavka tega člena.

(7) Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 4. točke petega odstavka tega člena ali mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.

(8) Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje podatkov iz 1. ali 2. točke petega odstavka tega člena ali drugih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, ga sodišče zavrže, ne da bi moralo upniku dati rok za popravo ugovora.

(9) O zavrženju ugovora, ki je bil vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, in ugovora iz osmega odstavka tega člena odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev.

64. člen
(ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

(1) Če ima insolventni dolžnik v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, lahko tudi on prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku.

(2) Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev.

65. člen
(dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

(1) Upravitelj mora v osmih dneh po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s katerim dopolni osnovni seznam preizkušenih terjatev tako, da za vsako terjatev, proti kateri je bil vložen ugovor, vnese:

  1. identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
  2. podatke iz 2. do 4. točke petega odstavka 63. člena tega zakona.

(2) Če je bil v skladu s petim odstavkom 62. členom tega zakona objavljen popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, mora upravitelj v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi podatke in popravke podatkov o terjatvah, vsebovanih v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

(3) Dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.

66. člen
(ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

(1) Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor:

  1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena tega zakona,
  2. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve:
  • če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali
  • če so podatki o tem ugovoru nepravilni.

(2) Ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev.

67. člen
(priznana in prerekana terjatev)

(1) Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona.

(2) Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona ali upnik v skladu s 63. členom tega zakona.

(3) V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko se izpolnijo naslednji pogoji:

  1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 300. člena ali iz prvega odstavka 301. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
  2. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka 302. člena tega zakona:
68. člen
(verjetno izkazana terjatev)

(1) Verjetno izkazana je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana.

(2) Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in

  1. če je terjatev prerekal upravitelj: opis dejstev o neobstoju terjatve v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ali
  2. če je terjatev prerekal upnik: opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru.

(3) Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona.

(4) Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je terjatev verjetno izkazana:

  1. če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. če je terjatev v postopku prisilne poravnave vključena v seznam iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona glede zneska te terjatve, navedene v tem seznamu,
  3. če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
  4. v drugih primerih:
  • če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in
  • niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
69. člen
(sklep o preizkusu terjatev)

(1) O preizkusu terjatev sodišče odloči zunaj naroka.

(2) Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči:

  1. o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz 66. člena tega zakona in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka 63. člena tega zakona,
  2. katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
  3. v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
  4. v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.

(3) V izreku sklepa o preizkusu terjatev sodišče svoje odločitve iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.

(4) Sodišče mora:

  1. v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh po poteku roka za ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja ter
  2. v treh delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.

(5) V stečajnem postopku mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.

(6) O tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, v stečajnem postopku sodišče odloči:

  1. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz 1. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona: s sklepom o preizkusu terjatev v roku iz 1. točke četrtega odstavka tega člena,
  2. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona: z dopolnilnim sklepom o preizkusu terjatev, ki ga mora objaviti hkrati z objavo poziva upnikom iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona.
70. člen
(končni seznam preizkušenih terjatev)

(1) Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena tega zakona sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona.

(2) Končni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati podatke iz 1. do 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona, če je bila terjatev prerekana, pa tudi:

  1. odločitev sodišča o tem, ali je terjatev verjetno izkazana,
  2. podatke o osebah, ki so prerekale terjatev, in sicer:
  • če je terjatev prerekal upravitelj: navedbo, da je terjatev prerekal upravitelj,

  • če je terjatev prerekal drug upnik: identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,

    1. prerekani znesek terjatve ali podatek, da je terjatev prerekana v celoti,
    2. v stečajnem postopku tudi: kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
71. člen
(poznejši preizkus terjatev)

(1) O pravočasno prijavljenih terjatvah iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam preizkušenih terjatev).

(2) Za preizkus terjatev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 61. do 70. člen tega zakona.

(3) Pri smiselni uporabi določb tega zakona iz drugega odstavka tega člena se namesto pojma »seznam preizkušenih terjatev« uporablja pojem »dodatni seznam preizkušenih terjatev«.

72. člen
(posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

Upravitelj mora v stečajnem postopku ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev tako, da:

  1. dopolni podatke o prerekanih terjatvah s podatki o začetku in izidu postopkov iz 4. točke drugega odstavka 70. člena tega zakona in
  2. v primeru iz prvega odstavka 71. člena tega zakona: dopolni ta seznam s podatki o terjatvah, vključenih v končni dodatni seznam preizkušenih terjatev.
Pododdelek 3.4.3: Delež glasovalnih pravic upnika
73. člen
(terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

(1) Če se upravičenje opraviti procesno dejanje v postopku zaradi insolventnosti presoja glede na delež glasovalnih pravic upnika, se pri izračunu tega deleža upošteva skupni znesek vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnika po stanju ob začetku tega postopka.

(2) Kot znesek terjatve se po prvem odstavku tega člena upoštevajo:

  1. znesek glavnice terjatve,
  2. kapitalizirani znesek obresti, če jih upnik uveljavlja v skladu z 2. točko drugega odstavka 60. člena tega zakona in
  3. znesek stroškov, če jih upnik uveljavlja v skladu s 3. točko drugega odstavka 60. člena tega zakona.

(3) V stečajnem postopku se od zneska terjatev iz drugega odstavka tega člena odšteje znesek terjatev po stanju ob začetku tega postopka, glede katerih je prenehala upnikova pravica do plačila v tem postopku.

74. člen
(osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic posameznega upnika je vsota zneskov vseh terjatev upnikov iz 73. člena tega zakona.

75. člen
(procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

(1) Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina vseh glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.

(2) Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina oddanih glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico zneska terjatev upnikov, ki so se udeležili glasovanja.

(3) Pri presoji izida glasovanja se upoštevajo izjave upnikov o glasovanju, ki jih sodišče prejme do poteka roka za oddajo glasovnic, ne glede na to, ali so bile glasovnice oddane s priporočeno poštno pošiljko ali sodišču predložene na drug način.

Oddelek 3.5: Upniški odbor
76. člen
(upniški odbor kot organ upnikov)

Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.

77. člen
(oblikovanje upniškega odbora)

(1) Upniški odbor je treba oblikovati:

  1. v postopku prisilne poravnave,
  2. v stečajnem postopku, če oblikovanje upniškega odbora zahtevajo upniki.

(2) Procesna dejanja, za katera ta zakon določa, da jih v stečajnem postopku opravlja upniški odbor, se v stečajnem postopku ne izvajajo v obdobju od začetka stečajnega postopka do dne, ko so imenovani ali izvoljeni člani upniškega odbora na podlagi zahteve upnikov za oblikovanje upniškega odbora.

78. člen
(člani upniškega odbora)

(1) Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik:

  1. ki je hkrati dolžnik insolventnega dolžnika in njegova obveznost do insolventnega dolžnika presega en odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika,
  2. ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika,
  3. ki je družba in ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz 1. točke tega odstavka položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
  4. ki opravlja funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v:
  • dolžniku iz 1. točke tega odstavka ali
  • družbi iz 3. točke tega odstavka,
  1. ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 4. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
  2. ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, ali
  3. ki ima položaj izločitvenega upnika.
79. člen
(število članov upniškega odbora)

(1) Število članov upniškega odbora določi sodišče.

(2) Število članov upniškega odbora mora biti liho in ne sme biti manjše kot tri, razen če je število upnikov manjše kot tri, ter ne večje kot enajst.

(3) Pri določitvi števila članov upniškega odbora mora sodišče upoštevati skupno število upnikov.

(4) Število članov upniškega odbora določi sodišče:

  1. če je pristojno odločati o imenovanju članov upniškega odbora: s sklepom, s katerim imenuje upniški odbor,
  2. če člane upniškega odbora volijo upniki: s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.

(5) Proti sklepu o določitvi števila članov upniškega odbora ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o imenovanju ali izvolitvi upniškega odbora.

80. člen
(imenovanje članov upniškega odbora)

(1) V postopku prisilne poravnave sodišče imenuje člane upniškega odbora s sklepom o začetku tega postopka.

(2) Sodišče mora za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku.

(3) Pri imenovanju članov upniškega odbora sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev po drugem odstavku tega člena:

  1. v postopku prisilne poravnave: na podlagi seznama iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
  2. v stečajnem postopku: na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
81. člen
(razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

(1) Če je bil upniški odbor imenovan po 80. členu tega zakona, lahko upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, po objavi sklepa o preizkusu terjatev zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.

(2) Zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora biti priložena izjava upnika, ki se predlaga za novega člana upniškega odbora, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.

(3) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi imenovanega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.

(4) Za razrešitev imenovanega člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.

(5) Če imenovani član upniškega odbora ni razrešen, glasovanje o izvolitvi novega člana upniškega odbora nima pravnega učinka.

82. člen
(zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

(1) V stečajnem postopku lahko zahtevo za oblikovanje upniškega odbora vložijo:

  1. če je zahteva vložena pred objavo sklepa o preizkusu terjatev: vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku,
  2. če je zahteva vložena po objavi sklepa o preizkusu terjatev: upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic.

(2) Sodišče mora na zahtevo iz 1. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu te zahteve izdati in objaviti sklep o imenovanju članov upniškega odbora po drugem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.

(3) Sodišče mora na zahtevo iz 2. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva:

  1. glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in
  2. dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku 83. člena tega zakona.

(4) Za sprejetje odločitve o oblikovanju upniškega odbora je potrebna večina vseh glasov upnikov.

(5) Če je odločitev o oblikovanju upniškega odbora sprejeta, mora sodišče v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva glasujejo o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora, ki jih sodišče uvrsti na glasovanje po četrtem odstavku 83. člena tega zakona.

83. člen
(volitve članov upniškega odbora)

(1) Predlog za izvolitev za člana upniškega odbora (v nadaljnjem besedilu: volilni predlog) lahko da vsak upnik.

(2) Volilnemu predlogu mora biti priložena izjava upnika, katerega izvolitev se predlaga, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.

(3) Če volilnemu predlogu ni priložena izjava upnika iz drugega odstavka tega člena, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč se volilni predlog ne uvrsti na glasovanje.

(4) Sodišče mora uvrstiti na glasovanje vse volilne predloge, ki jih je prejelo do poteka roka iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona.

(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena sodišče zavrne volilni predlog:

  1. če predlagana oseba ne izpolnjuje pogoja za izvolitev iz prvega odstavka 78. člena tega zakona ali
  2. če obstaja ovira za izvolitev iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.

(6) O zavrnitvi volilnega predloga odloči sodišče s sklepom.

(7) Proti sklepu o zavrnitvi volilnega predloga ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora.

(8) Za izvolitev upnika za člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.

(9) Če je število volilnih predlogov, ki so bili uvrščeni na glasovanje, večje od števila članov upniškega odbora, so za člane upniškega odbora izvoljeni upniki, ki so prejeli več glasov.

84. člen
(sklep o izvolitvi upniškega odbora)

(1) Sodišče odloči o izidu volitev članov upniškega odbora s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.

(2) Sodišče mora sklep o izvolitvi upniškega odbora objaviti v osmih dneh po poteku roka za glasovanje o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora iz petega odstavka 82. člena tega zakona.

(3) Upnik pridobi položaj člana upniškega odbora z objavo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.

(4) Izrek sklepa o izvolitvi upniškega odbora mora vsebovati:

  1. sklep o določitvi števila članov upniškega odbora iz 2. točke četrtega odstavka 79. člena tega zakona,
  2. identifikacijske podatke o upnikih, ki so bili izvoljeni za člane upniškega odbora,
  3. morebitni sklep ali sklepe o zavrnitvi volilnih predlogov iz petega odstavka 83. člena tega zakona.

(5) Če je sklep o izvolitvi upniškega odbora na podlagi pravnega sredstva razveljavljen ali spremenjen, to ne vpliva na veljavnost dejanj, ki jih je v upniškem odboru opravil član upniškega odbora do takrat, ko je izvedel za to razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.

(6) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je član upniškega odbora izvedel za razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko je bila objavljena sodna odločba o razveljavitvi ali spremembi sklepa o izvolitvi upniškega odbora.

85. člen
(prenehanje položaja člana upniškega odbora)

(1) Upniku preneha položaj člana upniškega odbora:

  1. če preneha njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja po tretjem odstavku 57. člena ali po 58. členu tega zakona,
  2. če je razrešen v skladu s 86. členom tega zakona,
  3. če odstopi s položaja člana upniškega odbora ali
  4. če je sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, v katerem se nanaša nanj, razveljavljen ali spremenjen.

(2) O pravnem dejstvu iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora upravitelj obvestiti sodišče v osmih dneh, ko zanj izve.

(3) Izjavo o odstopu s položaja člana upniškega odbora je treba vložiti pri sodišču in začne učinkovati z dnem, ko jo sodišče prejme.

86. člen
(razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

(1) Upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, lahko zahtevajo razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.

(2) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.

(3) Če članu upniškega odbora preneha ta položaj po 1., 3. ali 4. točki prvega odstavka 85. člena tega zakona, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz drugega odstavka 85. člena, izjave iz tretjega odstavka 85. člena tega zakona ali sodne odločbe iz petega odstavka 84. člena tega zakona objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva dajo predloge za izvolitev novega člana upniškega odbora.

(4) Za razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 81. člena tega zakona, za izvolitev novega člana upniškega odbora pa 83. in 84. člen tega zakona.

87. člen
(pristojnosti upniškega odbora)

Upniški odbor:

  1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
  2. obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj, in
  3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
88. člen
(postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

(1) Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom, mora sodišče zahtevo za mnenje ali soglasje vročiti vsem članom upniškega odbora.

(2) Zahteva za mnenje ali soglasje upniškega odbora mora vsebovati:

  1. vsebino nameravane odločitve sodišča, ki je predmet zahteve, in
  2. razloge sodišča za tako odločitev.

(3) Če o zadevi, ki je predmet zahteve, sodišče odloča na predlog upravitelja ali druge osebe, mora sodišče članom upniškega odbora z zahtevo vročiti tudi izvod tega predloga in listin, ki so mu priložene.

(4) Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom in upniški odbor v 15 dneh po vročitvi zahteve za mnenje ali soglasje predsedniku upniškega odbora, odločitve o mnenju ali soglasju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora.

89. člen
(postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

(1) Če mora upravitelj v skladu s tem zakonom predložiti svoje poročilo ali mnenje sodišču, ga mora hkrati poslati tudi vsem članom upniškega odbora.

(2) Skupaj s poročilom ali mnenjem iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj članom upniškega odbora poslati tudi listine, ki so mu priložene.

(3) Upravitelj mora na seji upniškega odbora, ki obravnava njegovo poročilo ali mnenje, na zahtevo vsakega člana upniškega odbora dati dodatna pojasnila o izvajanju svojih pristojnosti in nalog upravitelja v postopku in o drugih zadevah, pomembnih za varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku.

(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za poročila in listine, ki se objavijo.

90. člen
(odločanje upniškega odbora)

(1) Upniški odbor odloča o zadevah iz njegove pristojnosti na sejah.

(2) Vsak član upniškega odbora ima en glas.

(3) Član upniškega odbora lahko da svojo izjavo o glasovanju:

  1. ustno na seji upniškega odbora ali
  2. pred sejo upniškega odbora tako, da jo predloži predsedniku upniškega odbora.

(4) Izjava o glasovanju iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva pri glasovanju, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred začetkom seje upniškega odbora, na kateri se glasuje o zadevi, na katero se izjava nanaša.

(5) Odločitev upniškega odbora je sprejeta:

  1. če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in
  2. če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.

(6) Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik.

91. člen
(predsednik upniškega odbora)

(1) Člani upniškega odbora med seboj na prvi seji upniškega odbora izvolijo predsednika.

(2) Če je predsednik upniškega odbora odsoten ali če mu preneha funkcija člana upniškega odbora, opravlja pristojnosti in naloge predsednika član upniškega odbora z najvišjim deležem glasovalnih pravic upnika.

92. člen
(zastopanje člana upniškega odbora)

(1) Če je član upniškega odbora upnik, ki je fizična oseba, lahko sodeluje v upniškem odboru sam ali po svojem pooblaščencu.

(2) Če je član upniškega odbora upnik, ki je pravna oseba, ga v upniškem odboru zastopa njegov zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo pooblasti.

(3) Pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora mora biti pisno.

(4) Član upniškega odbora lahko da pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora kot splošno pooblastilo ali kot pooblastilo za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora.

(5) Član upniškega odbora lahko za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora pooblasti tudi drugega člana upniškega odbora.

(6) Član upniškega odbora lahko za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti več kot eno osebo.

(7) Če član upniškega odbora za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti dve ali več oseb, mora v pooblastilu določiti, kateri od pooblaščencev ga zastopa pri uresničevanju glasovalne pravice.

93. člen
(udeležba na sejah upniškega odbora)

(1) Sej upniškega odbora se smejo udeleževati samo:

  1. člani upniškega odbora ali njihovi pooblaščenci,
  2. upravitelj in osebe, ki za upravitelja v postopku opravljajo posamezne naloge,
  3. sodnik, ki vodi postopek, ter
  4. v postopku prisilne poravnave tudi zastopnik in pooblaščenci insolventnega dolžnika.

(2) Upravitelj se mora udeležiti seje upniškega odbora, če se na njej obravnava njegovo poročilo ali mnenje ali če tako v drugih primerih zahteva sklicatelj seje.

(3) V postopku prisilne poravnave se drugi odstavek tega člena smiselno uporablja tudi za zastopnike in pooblaščence insolventnega dolžnika.

94. člen
(sklic seje upniškega odbora)

(1) Prvo sejo upniškega odbora mora sklicati upravitelj za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko je bil upniški odbor imenovan ali izvoljen.

(2) Druge seje upniškega odbora sklicuje predsednik upniškega odbora.

(3) Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora:

  1. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom odločiti o mnenju ali soglasju,
  2. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom obravnavati poročilo upravitelja ali
  3. če tako zahteva član upniškega odbora, ki navede namen in razlog za sklic seje.

(4) Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora v treh delovnih dneh za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko prejme zahtevo sodišča za mnenje ali soglasje upniškega odbora, poročilo upravitelja ali zahtevo člana upniškega odbora.

(5) Če predsednik upniškega odbora v roku iz četrtega odstavka tega člena ne skliče seje upniškega odbora, jo lahko sama skličeta najmanj dva člana upniškega odbora.

(6) O drugih sejah, razen o prvi, mora sklicatelj seje člane upniškega odbora, upravitelja in sodišče obvestiti z vabilom za sejo, ki jim mora biti vročeno najmanj pet delovnih dni pred dnevom seje.

(7) Vabilo za sejo upniškega odbora mora vsebovati:

  1. dan in uro seje ter mesto zasedanja,
  2. dnevni red seje in
  3. predlog sklicatelja seje za sprejetje sklepa upniškega odbora k vsaki točki dnevnega reda.
95. člen
(mesto zasedanja upniškega odbora)

(1) Mesto zasedanja upniškega odbora mora biti na območju sodišča, ki vodi postopek.

(2) Če poslovnik upniškega odbora ne določa stalnega mesta zasedanja upniškega odbora, določi mesto zasedanja sklicatelj seje z vabilom za sejo upniškega odbora.

96. člen
(potek seje upniškega odbora)

(1) Seje upniškega odbora vodi predsednik upniškega odbora.

(2) Poleg sklicatelja seje lahko da predlog za sprejetje sklepa upniškega odbora tudi vsak član upniškega odbora.

(3) Če je k posamezni točki dnevnega reda danih več predlogov za sprejetje sklepa, se o njih glasuje po vrstnem redu, ki se določi glede na delež glasovalnih pravic upnika, ki je predlagal sprejetje sklepa, tako da se najprej glasuje o predlogu upnika z najvišjim deležem glasovalnih pravic.

(4) Izid glasovanja o posameznem predlogu sklepa razglasi predsednik upniškega odbora.

(5) Če je v primeru iz tretjega odstavka tega člena sprejet sklep upniškega odbora, se o drugih predlogih za ta sklep s poznejšim vrstnim redom ne glasuje.

(6) O poteku seje se piše zapisnik, ki mora pri vsaki točki dnevnega reda vsebovati:

  1. predlog ali predloge sklepov k tej točki,
  2. izid glasovanja o predlogu sklepa, ki ga je po četrtem odstavku tega člena razglasil predsednik upniškega odbora.

(7) Zapisnik mora podpisati predsednik upniškega odbora.

Oddelek 3.6: Upravitelj
Pododdelek 3.6.1: Temeljna pravila o upravitelju
97. člen
(položaj in pristojnosti upravitelja)

(1) Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.

(2) V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa:

  1. pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
  2. pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
  3. pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
  4. pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
  5. pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
98. člen
(obveznosti upravitelja)

(1) Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu:

  1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
  2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
  3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe.

(2) Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati:

  1. vestno in pošteno,
  2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter
  3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

(3) Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti:

  1. da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
  2. da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena.
99. člen
(redna poročila upravitelja)

(1) Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (v nadaljnjem besedilu: redno poročilo).

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj prvo redno poročilo pripraviti:

  1. če je obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka krajše od enega meseca: za obdobje od začetka postopka do konca drugega koledarskega trimesečja po začetku postopka,
  2. v drugih primerih: za obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka.

(3) Upravitelj mora svoje redno poročilo predložiti sodišču v postopku prisilne poravnave v osmih dneh in v stečajnem postopku v 45 dneh po koncu obdobja, na katero se nanaša.

100. člen
(izredna poročila upravitelja)

(1) Upravitelj mora na zahtevo sodišča ali upniškega odbora predložiti svoje pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku (v nadaljnjem besedilu: izredno poročilo), v osmih dneh po prejemu zahteve, razen če je v zahtevi določen daljši rok za predložitev.

(2) Proti zahtevi upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena lahko upravitelj v treh delovnih dneh ugovarja:

  1. ker zadeva, o kateri je upniški odbor zahteval poročilo, ni pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku,
  2. ker je rok za izdelavo poročila prekratek glede na obseg in zahtevnost zadeve, ki je predmet zahtevanega poročila.

(3) Sodišče mora odločiti o ugovoru upravitelja iz drugega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu ugovora.

(4) Proti odločitvi sodišča o ugovoru iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj v nujnih primerih na zahtevo sodišča temu takoj ustno poročati ali izdelati poročilo o posamezni zadevi iz prvega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

101. člen
(navodila sodišča upravitelju)

(1) Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.

(2) Sodnik mora navodilo dati v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj.

102. člen
(odškodninska odgovornost upravitelja)

(1) Upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.

(2) Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže:

  1. da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika,
  2. da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali
  3. da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.

(3) Upravitelj ni oproščen odškodninske odgovornosti, ker je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča, če upnik dokaže, da je upravitelj izdajo tega sklepa ali odredbe dosegel:

  1. tako, da je sodišču namenoma ali zaradi hude malomarnosti dal nepopolne ali nepravilne informacije, ali
  2. na drug nepošten način.

(4) Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka tega člena, povzročeno v posameznem postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov.

(5) Odškodninska odgovornost se po četrtem odstavku tega člena ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.

103. člen
(nagrada upravitelja)

(1) Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo.

(2) V postopku prisilne poravnave nagrada upravitelja vključuje:

  1. nadomestilo za preizkus terjatev,
  2. nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave,
  3. nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in
  4. nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po 171. členu tega zakona.

(3) Nadomestila iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se določijo v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo iz 4. točke drugega odstavka tega člena pa za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave.

(4) V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje:

  1. nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila), ki se določi v sorazmerju z vrednostjo premoženja (sredstev), izkazano v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena tega zakona,
  2. nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
  3. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.

(5) Če ima upravitelj položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, ima tudi pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in povrnitve stroškov v zvezi s tem.

(6) Stečajni dolžnik je v sodnem ali drugem postopku iz petega odstavka tega člena upravičen zahtevati povrnitev nagrade in stroškov iz petega odstavka tega člena po pravilih o povrnitvi stroškov postopka.

(7) Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz 2. točke 114. člena tega zakona.

104. člen
(odmera in plačilo nagrade upravitelja)

(1) V postopku prisilne poravnave pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo nagrade, ko opravi vsa dejanja v postopku in sodišču predloži svoje končno poročilo.

(2) V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo:

  1. 90 odstotkov:
  1. 10 odstotkov vseh nadomestil: ko sodišču predloži svoje končno poročilo v skladu s 375. členom tega zakona.

(3) Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade.

(4) Če je upravitelj razrešen na svojo zahtevo, ima pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravil do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.

(5) Upravitelj, ki je bil imenovan med postopkom zaradi razrešitve prejšnjega upravitelja, ima pravico do:

  1. pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja in
  2. dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih opravi od prevzema poslov prejšnjega upravitelja do konca postopka.

(6) O odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila odloči sodišče na zahtevo upravitelja.

(7) Sodišče mora odločiti o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila v osmih dneh po prejemu zahteve upravitelja.

(8) Nagrada in pavšalno nadomestilo se izplačata kot strošek postopka po pravnomočnosti sklepa o odmeri iz sedmega odstavka tega člena.

(9) Proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila se lahko pritoži tudi upravitelj.

  1. Pritožba proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila zadrži njegovo izvršitev.
105. člen
(stroški upravitelja)

(1) Upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja.

(2) O povrnitvi stroškov upravitelju, ki so nastali v posameznem mesecu, odloči sodišče s sklepom, s katerim odloča o izplačilu drugih tekočih stroškov postopka za ta mesec.

(3) Za pritožbo proti sklepu o povrnitvi stroškov upravitelju se smiselno uporabljata deveti in deseti odstavek 104. člena tega zakona.

Pododdelek 3.6.2: Nadzor nad upravitelji
106. člen
(pristojnost za nadzor nad upravitelji)

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelju v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona.

(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravičeno, v obsegu, potrebnem za opravljanje nadzora iz prvega odstavka tega člena neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra in podatke, ki jih vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov.

(3) Za postopek odločanja o zadevah, urejenih v pododdelku 3.6.2 tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

107. člen
(komisija)

(1) Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ, ki jo sestavljajo:

  1. dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
  2. dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti in
  3. predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(2) Člani komisije se imenujejo za pet let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani.

(3) Komisija daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja in o drugih zadevah glede izvajanja tega zakona.

(4) Delo komisije vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani komisije.

(5) Komisija sprejme poslovnik o svojem delu.

(6) Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

108. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

(1) Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja).

(2) Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in ima aktivno znanje slovenskega jezika,
  2. je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje pravne ali ekonomske smeri ali enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
  4. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz 3. točke tega odstavka,
  5. ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka 102. člena tega zakona za najnižjo zavarovalno vsoto 150.000 eurov v posameznem letu,
  6. je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja,
  7. je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije.

(3) Pogoja iz 7. točke drugega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.

(4) Minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja:

  1. če vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena ali
  2. če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja.
109. člen
(odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

(1) Minister, pristojen za pravosodje, upravitelju odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja:

  1. če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona,
  2. če huje krši druge obveznosti upravitelja,
  3. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona, ali
  4. če preneha izpolnjevati pogoj iz 5. točke drugega odstavka 108. člena tega zakona.

(2) Kršitev obveznosti iz 2. točke prvega odstavka tega člena ima značilnosti hujše kršitve:

  1. če upravitelj stori kršitev enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali
  2. če je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso.

(3) Odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja je dokončna.

(4) O odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja odloča minister, pristojen na pravosodje, na predlog sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, v katerem je upravitelj storil kršitev, ki je razlog za odvzem dovoljenja, ali po uradni dolžnosti.

(5) Dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja preneha veljati:

  1. če upravitelj izgubi državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora, ne da bi istočasno pridobil državljanstvo druge države, ki je Republika Slovenija ali država članice Evropske unije ali država članica Evropskega gospodarskega prostora,
  2. če je upravitelju s pravnomočno odločbo odvzeta poslovna sposobnost,
  3. če da upravitelj pisno izjavo, na kateri je njegov podpis overjen, da naj se izbriše iz seznama upraviteljev,
  4. če upravitelj umre.

(6) O prenehanju dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja mora minister, pristojen za pravosodje, izdati ugotovitveno odločbo.

110. člen
(seznam upraviteljev)

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi seznam upraviteljev.

(2) Seznam mora za vsako osebo, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, vsebovati:

  1. identifikacijske podatke o upravitelju,
  2. številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja,
  3. sodišča, pri katerih oseba opravlja funkcijo upravitelja,
  4. za vsak postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije, v katerem oseba opravlja funkcijo upravitelja:
  • sodišče, ki vodi postopek, osebno ime sodnika in opravilno številko postopka,

  • osebno ime ali firmo in sedež dolžnika,

  • vrsto postopka,

  • datum začetka postopka,

  • datum končanja postopka,

    1. datum vpisa v seznam upraviteljev,
    2. obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah,
    3. datum izbrisa iz seznama upraviteljev in razlog za izbris.

(3) Identifikacijski podatki o upravitelju so:

  1. osebno ime,
  2. naslov stalnega prebivališča,
  3. datum rojstva,
  4. identifikacijska številka, in sicer:
  • EMŠO, če je upravitelj vpisan v centralni register prebivalstva, ali

  • davčna številka v drugih primerih,

    1. če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, tudi podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru:
  • firma, sedež in poslovni naslov,

  • matična številka.

(4) Seznam upraviteljev se objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti iz 122. člena tega zakona.

(5) Podatki se v seznamu upraviteljev vodijo in objavljajo zaradi preverjanja pogojev za imenovanje upravitelja v posameznem postopku in nadzora nad upravitelji.

111. člen
(izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

(1) Oseba, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, mora izbrati najmanj eno in lahko izbere največ pet okrožnih sodišč, pri katerih opravlja funkcijo upravitelja.

(2) Izbira okrožnega sodišča po prvem odstavku tega člena vključuje tudi vsa okrajna sodišča z območja izbranega okrožnega sodišča.

(3) Oseba mora izjavo o izbiri sodišč po prvem odstavku tega člena priložiti svoji zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.

(4) Oseba lahko spremeni svojo izbiro sodišč z izjavo, ki jo predloži ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, vendar ne pred potekom enega leta od začetka učinkovanja njene prejšnje izbire.

(5) Minister, pristojen za pravosodje:

  1. izdela seznam upraviteljev za posamezno okrožno sodišče (v nadaljnjem besedilu: seznam izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča),
  2. če je sprememba izbire sodišč v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena, v seznam upraviteljev vpiše spremembo sodišč iz 3. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona,
  3. če je sprememba izbire sodišč v nasprotju s prvim, drugim in četrtim odstavkom tega člena, izjavo o spremembi izbire zavrne.

(6) Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti po petem odstavku tega člena v osmih dneh po prejemu izjave o spremembi izbire sodišč.

(7) Sprememba izbire sodišč začne učinkovati z vpisom te spremembe v seznam upraviteljev in ne vpliva na pristojnosti in naloge osebe v postopkih, v katerih je bila imenovana za upravitelja pred začetkom učinkovanja spremembe izbire.

(8) Če je za posamezno okrožno sodišče izbrano število upraviteljev, ki ne zadošča glede na število zadev, ki jih povprečno vodi to sodišče in okrajna sodišča z njegovega območja, minister, pristojen za pravosodje na predlog tega sodišča določi dodatno število upraviteljev.

(9) Obvestilo o določitvi dodatnega števila upraviteljev iz osmega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za pravosodje, objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti iz 122. člena tega zakona skupaj s pozivom upraviteljem, da dodatno izberejo okrožno sodišče, na katerega se nanaša obvestilo.

  1. Pri dodatni izbiri okrožnega sodišča na podlagi poziva iz devetega odstavka tega člena ne velja omejitev, določena v prvem odstavku tega člena.
  2. Če v 15 dneh po objavi obvestila in poziva iz devetega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, izjave o dodatni izbiri okrožnega sodišča, na katerega se nanaša obvestilo, ne da zadostno število upraviteljev, mora minister, pristojen za pravosodje v osmih dneh po poteku tega roka izdati odločbo, s katero določi dodatne upravitelje, ki morajo svojo funkcijo opravljati tudi pri tem sodišču.
  3. Minister, pristojen za pravosodje, kot dodatne upravitelje po enajstem odstavku tega člena določi med upravitelji, ki so po prvem odstavku tega člena izbrali manj kot tri sodišča.
  4. Če je število upraviteljev iz dvanajstega odstavka tega člena večje od potrebnega dodatnega števila upraviteljev, se kot dodatni upravitelji določijo tisti, ki so bili na sezam upraviteljev vpisani kasneje.
112. člen
(začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

(1) Oseba, vpisana v seznam upraviteljev, lahko zahteva, da se njeno imenovanje za upravitelja v novih zadevah začasno zaustavi:

  1. če je imenovana na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje: za obdobje trajanja te funkcije,
  2. v drugih primerih: za obdobje, navedeno v zahtevi, ki ne more biti krajše od treh mesecev.

(2) Minister, pristojen za pravosodje v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.

(3) Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti po drugem odstavku tega člena v osmih dneh po prejemu zahteve za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah.

(4) Obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev.

113. člen
(vodenje seznama upraviteljev)

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora v treh delovnih dneh po izdaji odločbe:

  1. osebo, ki ji izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, vpisati v seznam upraviteljev,
  2. osebo, ki ji odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja ali ji dovoljenje preneha veljati po petem odstavku 109. člena tega zakona, izbrisati s seznama upraviteljev.

(2) V seznam upraviteljev se vpiše upraviteljeva identifikacijska številka, drugi identifikacijski podatki upravitelja pa se avtomatično na podlagi povezanosti centralnega registra prebivalstva, davčnega registra in poslovnega registra (v nadaljnjem besedilu: matične evidence) s seznamom upraviteljev prevzamejo iz teh evidenc in so s tem vpisani v seznam upraviteljev.

(3) Če se v matični evidenci spremenijo identifikacijski podatki o upravitelju, se te spremembe avtomatično na podlagi povezanosti z matično evidenco prevzamejo tudi v seznam upraviteljev.

(4) O spremembah identifikacijskih podatkov, ki niso vpisani v matične evidence, mora upravitelj obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh po nastanku spremembe.

(5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, mora o vpisu vsake spremembe v seznam upraviteljev v treh delovnih dneh po vpisu obvestiti vsa sodišča, ki na prvi stopnji vodijo postopke zaradi insolventnosti.

(6) Sodišča morajo v treh delovnih dneh po izdaji odločbe o imenovanju ali razrešitvi upravitelja obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o podatkih iz 4. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.

114. člen
(predpisi o upraviteljih)

Minister, pristojen za pravosodje, predpiše:

  1. program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja,
  2. tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja,
  3. podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona,
  4. podrobnejša pravila o vodenju seznama upraviteljev,
  5. podrobnejša pravila o vsebini in načinu obveščanja po petem in šestem odstavku 113. člena tega zakona.
Pododdelek 3.6.3: Imenovanje in razrešitev upravitelja
115. člen
(pogoji za imenovanje za upravitelja)

(1) V posameznem postopku zaradi insolventnosti je lahko za upravitelja v skladu s 116. členom tega zakona imenovana oseba:

  1. ki je vpisana v seznam upraviteljev in
  2. je sodišče, ki vodi ta postopek, v seznamu upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri katerem opravlja funkcijo upravitelja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena za upravitelja ne more biti imenovana oseba:

  1. ki je hkrati dolžnik ali upnik insolventnega dolžnika,
  2. ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti
  • opravljala funkcijo člana poslovodstva, člana organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika,
  • bila zaposlena pri insolventnem dolžniku ali
  • bila na podlagi pogodbe ali drugega pravnega temelja v poslovnem razmerju z insolventnim dolžnikom,
  1. ki ima v razmerju do osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
  2. ki že opravlja funkcijo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti nad drugo družbo, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
  3. če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja v tem postopku.

(3) Oseba mora odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti, če obstajajo ovire za njeno imenovanje iz drugega odstavka tega člena.

(4) Oseba lahko odkloni svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku zaradi insolventnosti samo v primeru iz tretjega odstavka tega člena ali če je bilo začasno ustavljeno njeno imenovanje za upravitelja po 112. členu tega zakona.

116. člen
(postopek imenovanja upravitelja)

(1) Upravitelja imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.

(2) Če je prejšnji upravitelj razrešen, imenuje sodišče novega upravitelja s sklepom, s katerim odloči o razrešitvi prejšnjega upravitelja.

(3) Sodišče mora za upravitelja imenovati vsakič drugo osebo iz seznama izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča in sicer po vrstnem redu, kot so navedeni v seznamu iz 111. člena tega zakona, upoštevaje pri tem vrstni red pripada zadev. Ob tem mora biti imenovanje takšno, da ista oseba opravlja funkcijo upravitelja:

  1. če v postopkih zaradi insolventnosti pri sodišču sodi samo en sodnik, v največ petih postopkih, ki jih vodi to sodišče,
  2. v drugih primerih v največ:
  • treh postopkih, ki jih vodi isti sodnik, in
  • skupno petih postopkih, ki jih vodi to sodišče.

(4) Pri presoji omejitev iz tretjega odstavka tega člena se postopki osebnega stečaja ali stečaja zapuščine upoštevajo tako, da se število teh postopkov pomnoži s količnikom 0,5.

(5) Omejitve iz 1. ali 2. točke tretjega odstavka tega člena je dovoljeno preseči samo, če je število upraviteljev, ki pri sodišču opravljajo funkcijo upravitelja, manjše od števila, potrebnega za upoštevanje teh omejitev.

(6) Tretji odstavek tega člena se ne uporablja za imenovanje upravitelja, o katerem sodišče odloča na predlog pristojnega nadzornega organa po zakonu, ki ureja bančništvo ali zavarovalništvo.

117. člen
(položaj upravitelja)

(1) Upravitelj se imenuje kot fizična oseba.

(2) Če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja kot svoj poklic v pravnoorganizacijski obliki odvetnika ali podjetnika, se v sklepu o imenovanju navede tudi ta pravnoorganizacijska oblika.

118. člen
(razlogi za razrešitev upravitelja)

Upravitelj se razreši:

  1. če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan,
  2. če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja,
  3. če mu je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prenehalo veljati po petem odstavku 109. člena tega zakona,
  4. če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja.
119. člen
(odločanje o razrešitvi upravitelja)

(1) O razrešitvi upravitelja odloči sodišče po uradni dolžnosti, na zahtevo upravitelja ali na zahtevo, ki jo lahko vloži upniški odbor ali vsak upnik.

(2) Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upniškega odbora ali upnika iz prvega odstavka tega člena zahtevo vročiti upravitelju, ki se lahko o njej izreče v 15 dneh po prejemu.

(3) Drugi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če sodišče po uradni dolžnosti presodi, da obstajajo razlogi za razrešitev upravitelja.

(4) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče odločiti v osmih dneh po poteku roka za izjavo upravitelja iz drugega odstavka tega člena.

(5) Sklep, s katerim sodišče odloči o razrešitvi upravitelja, se vroči upravitelju, če je sodišče odločilo na zahtevo upniškega odbora ali upnika iz prvega odstavka tega člena, pa tudi vlagatelju zahteve.

(6) Upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim ga je sodišče razrešilo.

(7) Proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevo upniškega odbora ali upnika za razrešitev upravitelja, ima pravico do pritožbe samo vlagatelj zahteve.

(8) Drugi upniki, razen vlagatelja zahteve, nimajo pravice do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče odločilo o razrešitvi upravitelja.

120. člen
(pravne posledice razrešitve upravitelja)

(1) Z izdajo sklepa o razrešitvi prenehajo pravica razrešenega upravitelja zastopati insolventnega dolžnika in vse njegove pristojnosti v postopku.

(2) Razrešeni upravitelj mora v osmih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi:

  1. pripraviti svoje poročilo za obdobje od konca trimesečja, na katero se nanaša njegovo prejšnje poročilo, do svoje razrešitve in
  2. novemu upravitelju predati vso dokumentacijo o poslih, ki jih je opravil za insolventnega dolžnika, in drugih dejanjih, ki jih je izvedel v postopku.

(3) Če upravitelj umre, mora dejanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena opraviti oseba, ki za stečajnega dolžnika opravlja računovodske storitve. Če je pokojni upravitelj računovodske storitve opravljal sam, mora ta dejanja opraviti sodnik, ki vodi postopek.

Oddelek 3.7: Druga pravila postopka
121. člen
(podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

(1) Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek.

(2) V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije.

(3) Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti.

122. člen
(spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

(1) Na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti:

  1. naslednje podatke o posameznem postopku zaradi insolventnosti:
  • identifikacijske podatke insolventnega dolžnika,
  • sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,
  • identifikacijske podatke o upravitelju,
  • začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,
  • pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,
  1. vse sklepe, izdane v tem postopku, razen:
  1. oklic o začetku postopka, oklic o razpisu naroka in druge oklice ali pozive za glasovanje, ki jih po tem zakonu izda sodišče,
  2. vse zapisnike o narokih in poteku sej upniškega odbora,
  3. poročila upravitelja in listine, ki so mu priložene, in v postopku prisilne poravnave tudi poročila insolventnega dolžnika in listine, ki so mu priložene,
  4. sezname preizkušenih terjatev,
  5. vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za katere ta zakon določa, da se objavijo,
  6. v stečajnem postopku tudi vse razpise javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.

(2) Spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti upravlja agencija.

(3) Spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh, in sicer:

  1. po datumu objave,
  2. po identifikacijskih podatkih insolventnega dolžnika ali
  3. po sodišču in opravilni številki postopka zaradi insolventnosti.

(4) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.

(5) Za objave iz prvega odstavka tega člena je treba ob objavi oklica o začetku postopka plačati pavšalno nadomestilo, ki ga glede na vrsto postopka določa tarifa agencije. Nadomestilo iz prvega stavka tega odstavka agenciji plača sodišče v breme predujma iz petega odstavka 141. člena ali prvega odstavka 233. člena tega zakona.

(6) Agencija sprejme tarifo, s katero določi nadomestila iz petega odstavka tega člena, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(7) Vlada Republike Slovenije določi podrobnejša pravila o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.

(8) S predpisom iz sedmega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije tudi:

  1. določi, da se podatki iz prvega odstavka tega člena objavijo tudi na javnih spletnih straneh, namenjenih skupnim objavam podatkov o postopkih zaradi insolventnosti v več državah članicah EU, ki se vzpostavijo in vodijo na podlagi dogovora med pristojnimi organi držav članic EU in
  2. uredi podrobnejša pravila o teh objavah.
123. člen
(vročitve)

(1) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam postopka.

(2) V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.

124. člen
(odločbe)

(1) Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo.

(2) Sodišče upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo.

(3) Sodišče o drugih zadevah, razen o zadevah iz drugega odstavka tega člena, odloča s sklepom.

125. člen
(pritožba proti sklepu)

(1) Proti sklepu je dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno.

(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno.

126. člen
(procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

(1) Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke.

(2) Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

127. člen
(rok za pritožbo)

(1) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh.

(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:

  1. za osebe, ki jim je v skladu s tem zakonom treba vročiti sklep: od vročitve sklepa,
  2. za druge osebe: od objave sklepa.
128. člen
(odločanje o pritožbi)

(1) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje.

(2) Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo.

(3) Če sodišče prve stopnje ne odloči po prvem ali drugem odstavku tega člena, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi.

129. člen
(stroški upnika)

Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Oddelek 3.8: Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja
130. člen
(uporaba oddelka 3.8)

(1) Oddelek 3.8 tega zakona se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (v nadaljnjem besedilu: izvršilno sodišče).

(2) Oddelek 3.8 in druga pravila tega zakona o postopkih izvršbe ali zavarovanju, ki jih vodi sodišče, se smiselno uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ.

131. člen
(nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

(1) Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za izvršbo na podlagi:

  1. pravnomočnih sklepov:
  • ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in

  • za katere ta zakon določa, da so izvršilni naslov,

    1. pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku iz oddelka 5.6 tega zakona, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,
    2. sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka,
    3. odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za zavarovanje:

  1. zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, razen če je upnik v stečajnem postopku zamudil rok za prijavo te pravice,
  2. terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.
132. člen
(prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja)

(1) Postopki izvršbe in zavarovanja, ki so bili začeti pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, se prekinejo z začetkom postopka zaradi insolventnosti.

(2) Postopki izvršbe in zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se lahko nadaljujejo samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja.

Oddelek 3.9: Vpisi pravnih dejstev v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti v sodni ali poslovni register
133. člen
(register, v katerem se opravi vpis)

Če ta zakon določa, da se začetek postopka zaradi insolventnosti, sklep sodišča, izdan v tem postopku, ali drugo pravno dejstvo v zvezi s tem postopkom vpiše v register, se to pravno dejstvo vpiše:

  1. v sodni register, če ima dolžnik položaj gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register, ali
  2. v poslovni register, če ima dolžnik položaj:
  • podjetnika ali druge fizične osebe, ki je subjekt vpisa v poslovni register, ali
  • pravne osebe, ki ni subjekt vpisa v sodni register in je subjekt vpisa v poslovni register.
134. člen
(odločanje o vpisu v register)

(1) Sodišče mora naslednji delovni dan po nastanku pravnega dejstva iz 133. člena tega zakona o tem obvestiti:

  1. če ima dolžnik položaj gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register: registrsko sodišče, ki je krajevno pristojno odločati o vpisih v sodni register glede tega subjekta, ali
  2. če ima dolžnik položaj osebe iz 2. točke 133. člena tega zakona: agencijo kot upravljavca poslovnega registra.

(2) Obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora sodišče priložiti svoj sklep, ki je podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet obvestila.

(3) Registrsko sodišče ali agencija odloči o vpisu pravnega dejstva iz 133. člena tega zakona po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena.

4. poglavje: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE
Oddelek 4.1: Temeljna pravila postopka prisilne poravnave
135. člen
(dolžnik v postopku prisilne poravnave)

(1) Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi:

  1. nad pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, če ni v zakonu za posamezno gospodarsko družbo ali zadrugo glede na dejavnost, ki jo opravlja, drugače določeno, in
  2. nad podjetnikom.

(2) Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi pravnoorganizacijski obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo, organizirano v tej pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.

136. člen
(namen postopka prisilne poravnave)

Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom, da se:

  1. dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
  2. upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
137. člen
(razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj in poslovanje ter jim dati vse informacije, potrebne za presojo:

  1. ali je dolžnik insolventen,
  2. ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
  3. ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
138. člen
(vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

(1) V register se vpišejo:

  1. začetek postopka prisilne poravnave,
  2. ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka in
  3. zavrnitev predloga za prisilno poravnavo.

(2) Na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave se v register vpišejo:

  1. opravilna številka in datum izdaje sklepa ter sodišče, ki je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave,
  2. vsebina potrjene prisilne poravnave s podatki iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona.

(3) Če je potrjena prisilna poravnava razveljavljena, se v register na podlagi pravnomočnega sklepa o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave pri vpisu iz drugega odstavka tega člena vpiše:

  1. da je bila potrjena prisilna poravnava pravnomočno razveljavljena in
  2. podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena o sklepu o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave.
Oddelek 4.2: Predhodni postopek prisilne poravnave
Pododdelek 4.2.1: Predlog za začetek postopka prisilne poravnave
139. člen
(upravičeni predlagatelj)

(1) O začetku postopka prisilne poravnave odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.

(2) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je upravičen vložiti:

  1. dolžnik in
  2. osebno odgovorni družbenik dolžnika.
140. člen
(procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

(1) Predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom:

  1. treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, ali
  2. roka iz petega odstavka 149. člena ali drugega odstavka 179. člena tega zakona.

(2) Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave.

141. člen
(predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Predlog za začetek postopka prisilne poravnave mora vsebovati:

  1. identifikacijske podatke o dolžniku in
  2. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave.

(2) Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti:

  1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,
  2. revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
  3. načrt finančnega prestrukturiranja,
  4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja dal pritrdilno mnenje, in
  5. dokaz o plačilu takse za sklep o začetku postopka prisilne poravnave in začetnega predujma.

(3) Velja, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo.

(4) Uporabe tretjega odstavka tega člena s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ni mogoče izključiti.

(5) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki je enak:

  1. znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona in
  2. znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če bi bil postopek prisilne poravnave ustavljen in začet stečajni postopek.
142. člen
(poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

(1) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora vsebovati:

  1. računovodske izkaze, pripravljene v skladu z izbranim okvirom računovodskega poročanja dolžnika, in sicer:
  • bilanco stanja, katere bilančni presečni dan je zadnji dan zadnjega koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, in

  • izkaza poslovnega izida in denarnih tokov dolžnika za obdobje od začetka zadnjega poslovnega leta dolžnika do bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

    1. pojasnila k računovodskim izkazom iz 1. točke tega odstavka,
    2. seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje:
  • identifikacijske podatke o upniku in

  • skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka,

    1. če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika, tudi seznam teh terjatev s podatki iz 3. točke tega odstavka,
    2. seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje:
  • podatke iz 3. točke tega odstavka,

  • pravni temelj pridobitve ločitvene pravice in

  • opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,

    1. znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v zadnjem letu pred bilančnim presečnim dnem bilance stanja iz 1. točke tega odstavka.

(2) Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika mora revidirati revizor.

(3) Za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika se smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga za namen revidiranja tega poročila sprejme Slovenski inštitut za revizijo.

143. člen
(predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

(1) Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo.

(2) S predlogom prisilne poravnave mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki obrestni meri od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo.

(3) Predlog prisilne poravnave mora vsebovati:

  1. glede nezavarovanih terjatev upnikov:
  • skupni znesek teh terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,

  • delež plačila teh terjatev, roke za njihovo plačilo in obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo,

    1. opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala,
    2. opis in skupni znesek morebitnih podrejenih terjatev ter navedbo, da bodo podrejene terjatve prenehale, če bo prisilna poravnava potrjena.
144. člen
(alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

(1) Če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba, lahko s predlogom prisilne poravnave ponudi upnikom, da po svoji izbiri:

  1. bodisi pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev
  2. bodisi te terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika.

(2) Dolžnik lahko da ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih ali podrejenih terjatev.

(3) Če da dolžnik predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena, se za ta predlog poleg pravil, določenih v 143. členu tega zakona, uporabljajo tudi pravila, določena v četrtem do sedmem odstavku tega člena.

(4) S predlogom prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enako število delnic ali enak nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, če ni v petem ali šestem odstavku tega člena drugače določeno.

(5) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, jim lahko ponudi večje število delnic ali večji nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro zavarovane terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.

(6) Če da dolžnik ponudbo iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, jim lahko ponudi manjše število delnic ali manjši nominalni znesek osnovnega vložka za vsak euro podrejene terjatve, prenesene kot stvarni vložek, od števila delnic ali nominalnega zneska osnovnega vložka, ki ga ponuja za vsak euro navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek.

(7) Predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

  1. glede navadnih terjatev upnikov poleg podatkov iz 1. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona tudi:
  • če je dolžnik organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, nominalni znesek osnovnega vložka, ki ga pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, ali
  • če je dolžnik organiziran kot delniška družba, število delnic, ki jih pridobi upnik za vsak euro terjatve, prenesene kot stvarni vložek, in vsebino pravic iz teh delnic,
  1. podatke iz 2. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona in če je dolžnik imetnikom zavarovanih terjatev dal ponudbo iz drugega odstavka tega člena, tudi podatke iz 1. točke tega odstavka,
  2. glede izvedbe povečanja osnovnega kapitala:
  • najnižji skupni znesek navadnih ali zavarovanih terjatev, ki jih morajo upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje,
  • če bo dolžnik hkrati s povečanjem izvedel tudi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, nominalni znesek zmanjšanja osnovnega kapitala,
  1. če obstajajo podrejene terjatve upnikov do dolžnika:
145. člen
(načrt finančnega prestrukturiranja)

Načrt finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:

  1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
  2. predlog prisilne poravnave z vsebino iz tretjega odstavka 143. člena ali iz četrtega in sedmega odstavka 144. člena tega zakona,
  3. oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
  4. opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik izvedel, in za vsakega od teh ukrepov:
  • časovni načrt izvedbe,

  • oceno stroškov izvedbe in

  • oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika,

    1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
146. člen
(poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

(1) Načrt finančnega prestrukturiranja mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu pripraviti svoje poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja).

(2) Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja mora vsebovati:

  1. uvod, v katerem je naveden načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga obravnava poročilo,
  2. opis namena in obsega pregleda, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih načel in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja je bil opravljen pregled,
  3. mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, v katerem mora biti jasno navedeno:
  • ali je dolžnik insolventen,
  • ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
  • ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
  1. datum in podpis pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.

(3) Mnenje pooblaščenega ocenjevalca je lahko pritrdilno ali odklonilno.

(4) S pritrdilnim mnenjem pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:

  1. presodi, da je dolžnik insolventen, in
  2. s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:
  • da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
  • da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

(5) Odklonilo mnenje da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja:

  1. če presodi, da dolžnik ni insolventen, ali
  2. če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni:
  • bodisi da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo omogočila takega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben,
  • bodisi da upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

(6) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je odgovoren upnikom za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil stroke ocenjevanja vrednosti podjetij pri pripravi svojega poročila, do višine 150.000 eurov.

(7) Odškodninska odgovornost iz šestega odstavka tega člena se ne omeji, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

147. člen
(sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Če vsebina predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni v skladu s prvim in četrtim odstavkom 141. člena tega zakona, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona ali če vsebina teh prilog ni v skladu s 142. do 146. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave), sodišče predlagatelju s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o dopolnitvi) naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

(3) Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.

(4) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena predloga za začetek postopka prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka.

148. člen
(objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Sodišče mora v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave objaviti ta predlog in priloge iz drugega odstavka 141. člena tega zakona.

(2) Če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi, mora hkrati z objavo po prvem odstavku tega člena objaviti tudi sklep o dopolnitvi.

149. člen
(umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

(1) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ko je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi ali sklep o začetku prisilne poravnave, če ni prej izdalo sklepa o dopolnitvi, tak umik nima učinka umika predloga v delu, v katerem vsebuje podrejeni zahtevek, da sodišče začne stečajni postopek iz tretjega odstavka 141. člena tega zakona.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora sodišče v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave izdati sklep o začetku stečajnega postopka, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena drugače določeno.

(3) Če predlagatelj umakne predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ker je zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, mora v izjavi o umiku predloga opisati okoliščine, zaradi katerih je znova postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in izjavi o umiku priložiti dokaze o tem.

(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena mora sodišče:

  1. če je bil zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave prekinjen postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena tega zakona, v treh delovnih dneh po prejemu izjave o umiku predloga izjavo s prilogami vročiti upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, in razpisati narok za začetek stečajnega postopka na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu izjave o umiku predloga,
  2. v drugih primerih v osmih dneh po prejemu izjave o umiku predloga ustaviti postopek prisilne poravnave, ne da bi izdalo sklep o začetku stečajnega postopka po drugem odstavku tega člena.

(5) Če sodišče ustavi postopek prisilne poravnave po 2. točki četrtega odstavka tega člena, dolžnik dve leti po izdaji sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave ne sme vložiti novega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.

Pododdelek 4.2.2: Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave
150. člen
(nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 349 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 28/2019 z dne 03.05.2019

      Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G) ni v neskladju z Ustavo

    2. Uradni list RS, št. 82/2018 z dne 21.12.2018

      Odločba o ugotovitvi, da 371. in 390. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nista v neskladju z Ustavo

    3. Uradni list RS, št. 54/2018 z dne 10.08.2018

      Odločba o ugotovitvi, da je četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju delno v neskladju z Ustavo

    4. Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27.05.2016

      Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo in o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani

    5. Uradni list RS, št. 36/2016 z dne 20.05.2016

      Odločba o ugotovitvi, da 4. točka tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ni v neskladju z Ustavo

    6. Uradni list RS, št. 92/2015 z dne 04.12.2015

      Odločba o ugotovitvi, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ni v neskladju z Ustavo

    7. Uradni list RS, št. 48/2012 z dne 26.06.2012

      Odločba o ugotovitvi, da je bil drugi odstavek 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pr

    8. Uradni list RS, št. 23/2012 z dne 26.03.2012

      Odločba o razveljavitvi 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zako

    9. Uradni list RS, št. 47/2011 z dne 17.06.2011

      Avtentična razlaga 1. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ORZFPPIPP21-1)

    10. Uradni list RS, št. 33/2009 z dne 30.04.2009

      Pojasnilo 7 - Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!