Ta zakon ureja revidiranje, strokovna področja, povezana z revidiranjem, nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti ter delovanje Slovenskega inštituta za revizijo in Agencije za javni nadzor nad revidiranjem.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES).

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1. Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
2. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
3. Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
4. Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, kot so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
5. Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov so Mednarodni standardi revidiranja in drugi mednarodni standardi, okvirna določila, stališča in kodeks etike, ki jih izdaja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov in so povezani z revidiranjem.
6. Obvezna revizija je revizija letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, če jo zahteva zakonodaja.
7. Zakoniti revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: zakoniti revizor) je fizična oseba, ki ima veljavno dovoljenje pristojnega organa države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) za opravljanje obveznih revizij.
8. Pooblaščeni revizor/revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni revizor) je zakoniti revizor, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
9. Revizijsko podjetje je pravna oseba ali katerikoli drugi subjekt, ne glede na svojo pravno obliko, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje obveznih revizij.

10. Revizijska družba je * družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima veljavno dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut) za opravljanje storitev revidiranja, * pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot samostojni podjetnik posameznik in ima veljavno dovoljenje Inštituta za opravljanje storitev revidiranja (v nadaljnjem besedilu: samostojni revizor).

11. Revizijski subjekt tretje države je subjekt, ki ne glede na svojo pravno obliko izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.
12. Revizor tretje države je fizična oseba, ki izvaja revizije letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov družbe iz tretje države.
13. Revizor skupine je pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka ali revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov.
14. Mreža je večja organizacijska struktura:

• ki je namenjena sodelovanju in v katero spada pooblaščeni revizor ali revizijska družba, in
• ki je jasno usmerjena k skupni delitvi dobička ali stroškov ali ima skupno lastništvo, nadzor ali upravo, skupne usmeritve in postopke obvladovanja kakovosti, skupno poslovno strategijo, skupno uporabo blagovne znamke ali pomembnega dela strokovnih virov.

15. Podružnica revizijskega podjetja je vsako podjetje ne glede na njegovo pravno obliko, ki je z revizijskim podjetjem povezano s skupnim lastništvom, nadzorom ali upravljanjem.
16. Revizijsko poročilo je poročilo, ki ga izda revizijska družba.
17. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih je poročilo iz člena 51a Direktive 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih in člena 37 Direktive 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki ga je izdala revizijska družba.
18. Pristojni organi so organi ali telesa, določena s predpisi, ki so pooblaščeni za pravno ureditev ter/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali posebnih vidikov ureditve oziroma nadzora.
19. Mednarodni revizijski standardi so Mednarodni standardi revidiranja in Mednarodna stališča o postopkih revidiranja ter z njimi povezana Pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, če so povezana z obvezno revizijo.
20. Mednarodni računovodski standardi so Mednarodni računovodski standardi (MRS), Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) in pripadajoče razlage (Razlage SIC-IFRIC), poznejše spremembe teh standardov in pripadajoče razlage, ki jih je izdal ali sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in kot jih je sprejela in objavila Evropska unija.

21. Ključni revizijski partner/partnerka (v nadaljnjem besedilu: revizijski partner) * pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe in ki podpiše revizijsko poročilo; ali * v primeru revizije skupine pooblaščeni revizor, ki ga revizijska družba imenuje kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije na ravni skupine in ki podpiše revizijsko poročilo skupine.

22. Domača oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju Republike Slovenije.
23. Oseba države članice je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju države članice.
24. Tretja država je država, ki ni članica Evropske unije.
25. Tretja oseba je pravna oseba, ki ima sedež na območju tretje države, in fizična oseba, ki ima stalno bivališče na območju tretje države.
26. Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe.
27. Naložba v posamezno osebo je:

• neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe,
• neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba,
• terjatev do te osebe na podlagi posojila oziroma depozita oziroma drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki posojilu oziroma depozitu.

28. Povezane osebe so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe. Za povezane osebe se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

• kot ožji družinski člani;
• tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi. Posamezna oseba je udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;
• tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih alinejah te točke;
• tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
• kot člani poslovodstva ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani teh oseb.

29. Za ožje družinske člane posamezne osebe se štejejo:

• zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza oziroma oseba, s katero ima registrirano istospolno partnersko skupnost;
• otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
• druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.

30. Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju. Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
31. Pooblaščeni ocenjevalec/ocenjevalka revizorka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) je fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
32. Ocenjevanje vrednosti je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
33. Nadzorni organ je Slovenski inštitut za revizijo ali Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

(1) Revidiranje mora potekati na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Inštitut, ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: pravila revidiranja). Hierarhijo pravil revidiranja podrobno opredeli Inštitut v soglasju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem.

(2) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila pravne osebe.

(1) Storitve revidiranja lahko opravlja samo revizijska družba.

(2) Storitve revidiranja lahko v imenu revizijske družbe opravljajo samo osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, ki so v delovnem razmerju z revizijsko družbo ali imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano.

(3) Osebe iz drugega odstavka tega člena, ki imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju, storitev revidiranja oziroma izvajanja posameznih postopkov revidiranja ne smejo izvajati za naročnika revizijske družbe:

• pri katerem opravljajo ali so v zadnjih dveh letih pred izvajanjem posameznih postopkov revidiranja opravljale storitve iz 4. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona
• pri katerem družba, s katero so v delovnem razmerju, opravlja ali je v zadnjih dveh letih pred izvajanjem posameznih postopkov revidiranja, opravljala storitve iz četrte točke prvega odstavka 45. člena tega zakona.

Nadzor nad kakovostjo revidiranja opravljata Inštitut in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s svojimi pristojnostmi po tem zakonu.

Strokovna področja, povezana z revidiranjem so:

1. računovodstvo,
2. poslovne finance,
3. notranje revidiranje,
4. revidiranje informacijskih sistemov,
5. davčno proučevanje in svetovanje,
6. ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.

(1) Inštitut je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanovitelj je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Ustanovitelji Inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut Inštituta tako določa.

(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(1) Inštitut opravlja naloge in pristojnosti na področju revidiranja in drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.

(2) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti:

1. sprejema in objavlja naslednja strokovna pravila:

• računovodske standarde,
• pravila revidiranja,
• poslovnofinančne standarde in pravila,
• pravila notranjega revidiranja,
• pravila revidiranja informacijskih sistemov,
• pravila ocenjevanja vrednosti;

2. določa hierarhijo pravil iz 1. točke tega odstavka;
3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:

• pooblaščenega revizorja,
• pooblaščenega ocenjevalca;

4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 3. točke tega odstavka;
5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev;
6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:

• storitev revidiranja,
• nalog pooblaščenega revizorja,
• nalog pooblaščenega ocenjevalca;

7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:

• preizkušeni notranji revizor,
• preizkušeni računovodja,
• preizkušeni poslovni finančnik,
• preizkušeni revizor informacijskih sistemov,
• preizkušeni davčnik;

8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz 7. točke tega odstavka;
9. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
10. vodi registre:

• revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav,
• pooblaščenih revizorjev,
• pooblaščenih ocenjevalcev,
• oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut;

11. opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom Inštituta, med drugim lahko določa tudi smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in storitev ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.

(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge Inštituta ureja statut Inštituta. Statut Inštituta prične veljati, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo Inštituta.

(3) Nadomestilo za opravljanje storitev Inštituta določa tarifa, h kateri da soglasje Vlada Republike Slovenije.

Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:

1. standarde in pravila, ki jih sprejema,
2. statut in tarifo,
3. druge podzakonske predpise.

Organi Inštituta so:

1. svet Inštituta,
2. direktor/direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Inštituta,
3. revizijski svet,
4. strokovni svet.

(1) Inštitut upravlja svet Inštituta.

(2) Svet Inštituta:

• sprejema statut in druge splošne akte Inštituta,
• sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,
• določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo Inštituta,
• predlaga tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut,
• opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom.

(3) Svet Inštituta ima devet članov, od katerih imenujejo:

• enega člana/članico (v nadaljnjem besedilu: član) ustanovitelj,
• pet članov osebe, ki so vpisane v register pri Inštitutu,
• enega člana minister, pristojen za finance,
• enega člana minister, pristojen za gospodarstvo,
• enega člana delavci Inštituta.

(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Direktor Inštituta vodi poslovanje Inštituta in ga zastopa.

(2) Za direktorja Inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
• da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,
• da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
• da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenske evidence.

(3) Direktorja Inštituta imenuje svet Inštituta.

(4) Direktor Inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.

(1) Revizijski svet:

1. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:

• dejavnosti revidiranja,
• nalog pooblaščenega revizorja;

2. daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev;
3. sprejema pravila revidiranja in določa hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
5. pripravi strateški in letni načrt nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji.

(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravlja revizijski svet tudi druge strokovne naloge, povezane z razvojem revizijske stroke.

(3) Revizijski svet ima sedem članov. Direktor Inštituta je po funkciji član revizijskega sveta, štirje člani revizijskega sveta morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ostala dva člana – predstavnika zainteresiranih javnosti pa morata imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.

(4) Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.

(5) Člana – predstavnika/predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) zainteresiranih javnosti, od katerih je eden predstavnik gospodarskih družb, imenuje minister, pristojen za finance.

(6) Člani revizijskega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Strokovni svet:

• odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
• daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev;
• sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
• določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog; pooblaščenega ocenjevalca;
• pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.

(2) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena strokovni svet

1. sprejema:

• računovodske standarde,
• poslovnofinančne standarde in pravila,
• pravila notranjega revidiranja,
• pravila revidiranja informacijskih sistemov;

2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, razen tistih, za katere je na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona pristojen revizijski svet.

(3) Strokovni svet ima devet članov, od katerih jih osem imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut, enega člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(4) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(1) Izvajalci nadzora so osebe, ki izvajajo nadzor, in osebe, ki vodijo postopke nadzora.

(2) Oseba, ki izvaja pri Inštitutu nadzor nad revizijskimi družbami in opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• je pooblaščeni revizor,
• ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
• ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.

(3) Oseba, ki izvaja nadzor pri Inštitutu nad opravljanjem nalog pooblaščenega ocenjevalca, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• da ima strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti,
• da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
• da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.

(4) Oseba, ki vodi postopke izvajanja nadzora in v povezavi s temi postopki izvaja nadzor nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in pooblaščenimi ocenjevalci, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• zaključila je najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na pravnem ali ekonomskem področju,
• izpolnjuje pogoje za vodenje postopka po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek,
• ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
• ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.

(5) Izvajalci nadzora morajo biti pri izvajanju nadzora nepristranski in neodvisni od subjekta nadzora in med njimi ne sme biti navzkrižja interesov. Pri izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja drugi odstavek 45. člena tega zakona.

(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(2) Agencija je pravna oseba. Sedež Agencije je v Ljubljani.

(3) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija samostojna in neodvisna.

(1) Organa Agencije sta strokovni svet in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor Agencije).

(2) Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.

(3) Člani strokovnega sveta in direktor agencije se imenujejo za šest let in so lahko ponovno imenovani.

Za direktorja Agencije in člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba z ugledom neodvisnega strokovnjaka, ki ima ustrezna znanja povezana z revidiranjem in:

• je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ekonomske ali pravne smeri po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo na ekonomskem ali pravnem področju,
• je najmanj osem let opravljala delo na teoretičnih ali praktičnih področjih računovodstva, revizije, financ ali prava,
• ni zaposlena pri Inštitutu in ni član katerega koli organa Inštituta,
• vsaj tri leta pred imenovanjem ni izvajala obveznih revizij, ni imela volilnih pravic v revizijskem podjetju, ni bila članica upravnega ali poslovodnega telesa revizijskega podjetja in ni bila zaposlena v revizijskem podjetju ali kako drugače povezana z njim,
• ni pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni izbrisana iz kazenskih evidenc.

(1) Funkcija direktorja Agencije in člana strokovnega sveta ni združljiva:

1. s funkcijo člana v organih vodenja in nadzora banke, zavarovalnice, borzno-posredniške družbe, družbe za upravljanje ter v vseh ostalih gospodarskih družbah, ki so zavezane k obvezni reviziji,
2. s funkcijo v organih političnih strank, v državnih organih, organih lokalnih skupnosti,
3. z opravljanjem pridobitne dejavnosti, razen pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela, če je ta dejavnost bila nezdružljiva z opravljanjem neodvisnega javnega nadzora nad revidiranjem.

(2) Z dnem imenovanja direktorju Agencije in članom strokovnega sveta prenehajo funkcije iz druge točke prvega odstavka tega člena.

(3) Najpozneje v treh mesecih od dneva imenovanja morajo direktor in člani strokovnega sveta prenehati z opravljanjem dejavnosti iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne storijo, jim preneha funkcija.

Vlada lahko direktorja in člane strokovnega sveta predčasno razreši v naslednjih primerih:

1. če predloži izjavo, da odstopa;
2. če je obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo ali drugo kaznivo dejanje z odvzemom prostosti;
3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
4. če pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ne ravna v skladu zakonom.

(1) Direktor vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju njenih pristojnosti in odgovornosti.

(2) Direktor zastopa Agencijo tudi pri sodelovanju z drugimi nadzornimi organi držav članic in pri sodelovanju na ravni Evropske unije v nadzornem delovanju ter pri sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav po načelu vzajemnosti.

(1) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije kandidata za direktorja Agencije, ki ga izbere na podlagi javnega natečaja.

(2) Javni natečaj iz prvega odstavka mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata trenutnega direktorja Agencije.

(1) Strokovni svet sestavlja devet članov oziroma članic.

(2) Direktor Agencije je po funkciji tudi predsednik strokovnega sveta.

(3) Druge člane oziroma članice predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za finance:

• Agencija za trg vrednostnih papirjev,
• Banka Slovenije,
• Agencija za zavarovalni nadzor,
• Inštitut,
• Ljubljanska borza,
• Ministrstvo za gospodarstvo,
• Ministrstvo za finance,
• Univerza v Ljubljani ali v Mariboru.

(4) Strokovni svet opravlja naslednje naloge:

• odloča o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija, če v tem ali v drugem zakonu ni določeno drugače;
• sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija;
• sprejema poslovnik Agencije;
• sprejema strateški in letni načrt dela Agencije;
• sprejema letno poročilo Agencije;
• daje načelna mnenja k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor;
• obravnava splošna vprašanja kakovosti revidiranja;
• proučuje pobude drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja;
• obravnava druga strokovna vprašanja s področja pristojnosti dela Agencije.

Agencija je odgovorna za sodelovanje s sorodnimi organi držav članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s tretjimi državami po načelu vzajemnosti.

Agencija ima poslovnik, ki določi podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje Agencije.

(1) Za varovanje zaupnosti za člane organov in zaposlene v Agenciji se smiselno uporabljajo določbe 38. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določila 38. člena tega zakona za člane dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, kadar gre za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic v preiskavah, povezanih z izvedbo revizij računovodskih izkazov.

(1) Agencija sprejema letni načrt dela in letno poročilo o svojem delu ter ju javno objavlja na spletnih straneh.

(2) Državni zbor Republike Slovenije vsako leto obravnava letno poročilo o delu Agencije.

(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavlja poročilo o ukrepih.

Sredstva za izvajanje nalog Agencije se zagotovijo v državnem proračunu in s prihodki po tarifi.

(1) Agencija ima v uresničevanju javnega nadzora nad revidiranjem pristojnost in odgovornost za nadzor nad:

1. sprejemanjem pravil revidiranja (standardov revidiranja, etičnih poklicnih standardov; standardov obvladovanja kakovosti revidiranja) in določanjem hierarhije pravil revidiranja, ki niso predpisi;
2. izobraževanjem za pridobitev naziva pooblaščeni revizor;
3. izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja ter registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav;
4. stalnim izobraževanjem pooblaščenih revizorjev;
5. zagotavljanjem kakovosti revizijskega dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb;

(2) Agencija odloča v postopkih nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev ter izreka ukrepe nadzora.

(3) Agencija v sodelovanju z Inštitutom na podlagi dobre prakse lahko oblikuje priporočila za zagotovitev kakovosti izvajanja revizij posameznih vrst gospodarskih družb.

(4) Agencija opravlja tudi druge naloge po zakonu.

(1) Agencija uresničuje naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka 31. člena tako, da daje soglasje k pravilom revidiranja in k programu izobraževanja ter k hierarhiji pravil revidiranja, ki niso predpisi in ki jih sprejema Inštitut.

(2) Agencija uresničuje naloge iz 3. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da

1. daje soglasje k pravilom za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ki ji sprejema Inštitut;
2. preverja pravilnost izdaje dovoljenj in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav.

(3) Agencija uresničuje naloge iz 4. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da daje soglasje na program stalnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev, ki ga sprejme Inštitut, in preverja izvajanje programa stalnega izobraževanja, ki ga izvaja Inštitut.

(4) Agencija uresničuje naloge iz 5. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona tako, da nadzira Inštitut v načrtovanju in izvajanju nadzora kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb.

(5) Agencija nadzira načrtovanje nadzora kakovosti revidiranja iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da:

1. v skladu s tem zakonom določi merila za sestavljanje strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb;
2. daje soglasje k strateškemu in letnemu načrtu, ki ga skladno z merili določi Inštitut po 5. točki prvega odstavka 15. člena tega zakona in
3. daje posamične zahtevke Inštitutu za izredne preveritve kakovosti revidiranja.

(6) Agencija lahko tudi sama opravlja nadzor nad kakovostjo revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Pri opravljanju nadzora ima enake pristojnosti kot Inštitut.

(7) Osebe, ki izvajajo nadzor za Agencijo, morajo izpolnjevati pogoje iz 17. člena tega zakona.

(8) Inštitut mora Agenciji na njeno zahtevo omogočiti dostop do vseh dokumentov oziroma ji izročiti vse dokumente in ji dati ustrezna pojasnila, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti. Agencija lahko kadarkoli imenuje svojega izvajalca nadzora, ki sodeluje pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja Inštitut.

(9) Po opravljenem nadzoru Inštitut vso dokumentacijo, pridobljeno v okviru nadzora, skupaj z zapisnikom, pripombami na zapisnik in strokovnim mnenjem revizijskega sveta Inštituta pošlje Agenciji.

(1) Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji.

(2) Agencija opravlja javni nadzor iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo določb tega zakona, ki urejajo nadzor nad revidiranjem.

(1) Agencija na zahtevo pristojnih organov držav članic zagotovi podatke za namen medsebojnega sodelovanja pri izvajanju nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetij. Revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in Inštitut so na zahtevo Agencije dolžni zahtevane podatke predložiti v roku, ki ga določi Agencija glede na okoliščine.

(2) Če Agencija ne more zagotoviti zahtevanih podatkov brez nepotrebnega odlašanja, obvesti o ovirah pristojni organ, ki je podatke zahteval.

(3) Agencija lahko zahtevo za posredovanje podatkov zavrne v naslednjih primerih:

1. če posredovanje podatkov lahko negativno vpliva na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
2. če so v Republiki Sloveniji sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim pooblaščenim revizorjem ter revizijskim družbam;
3. če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.

(4) Če Agencija pridobi podatke od drugih pristojnih organov, lahko te podatke uporabi le za opravljanje svojega dela na podlagi zakona in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so s tem povezani.

(5) Direktor in člani strokovnega sveta so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, pridobljene na podlagi medsebojnega sodelovanja pristojnih organov, tudi po prenehanju funkcije oziroma zaposlitve.

(6) Če Agencija ugotovi, da se na ozemlju drugih držav članic izvajajo ali so se izvajale dejavnosti v nasprotju s predpisi, s katerimi je bila v nacionalni red prenesena direktiva 2006/43/ES, o tem obvesti pristojni organ druge države članice. Agencija lahko zahteva, da pristojni organ druge države članice izvede preiskavo v svoji državi. Agencija lahko zahteva, da njeno osebje v času preiskave spremlja osebje pristojnega organa druge države članice.

(7) Če Agencija dobi obvestilo o kršenju predpisov, s katerimi je bila v nacionalni pravni red prenesena direktiva 2006/43/ES od pristojnih organov držav članic, ukrepa v skladu s pristojnostmi po tem zakonu in o postopkih in ukrepih obvešča pristojni organ, ki je kršitev prijavil. Če pristojni organ države članice zahteva preiskavo v Republiki Sloveniji, lahko Agencija zavrne zahtevo po izvedbi preiskave ali zahtevo o spremljanju osebja pristojnega organa druge države članice v preiskavi, če:

1. bi taka preiskava škodljivo vplivala na suverenost, varnost ali javni red v Republiki Sloveniji;
2. so že sproženi postopki v zvezi z enakimi dejanji in proti istim osebam pred pristojnimi organi Republike Slovenije ali
3. če so pristojni organi Republike Slovenije zaradi istih dejanj že pravnomočno odločili proti istim zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem.

(8) V primeru iz 2. in 3. točke tretjega odstavka in sedmega odstavka tega člena Agencija o sproženih postopkih in pravnomočnih odločbah obvesti pristojne organe.

(1) Agencija lahko pristojnim organom tretje države na njihovo zahtevo po načelu vzajemnosti posreduje revizijsko dokumentacijo, ki jo imajo pooblaščeni revizorji in revizijske družbe, če:

1. je ta revizijska dokumentacija povezana z revizijo družb, ki so izdale vrednostne papirje v tretji državi, ali pa so sestavni deli skupine, ki sestavlja obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi;
2. pristojni organi zadevne tretje države izpolnjujejo zahteve o ustreznosti, ki jih določi Evropska komisija;
3. ima Agencija sklenjen dogovor s pristojnim organom tretje države po načelu vzajemnosti;
4. je prenos osebnih podatkov v tretjo državo v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2) Dogovor iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

1. obveznost obrazložitve namena zahteve po revizijski dokumentaciji;
2. dolžnosti varovanja zaupnih podatkov za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države;
3. zahtevo, da lahko pristojni organi tretje države uporabljajo revizijsko dokumentacijo le za izvajanje javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti in preiskav, ki so primerljive pristojnostim Agencije po tem zakonu;
4. zahteve pristojnih organov tretje države po revizijski dokumentaciji, v primerih, če:

• bi posredovanje teh delovnih papirjev ali dokumentov lahko škodovalo suverenosti, varnosti ali javnemu redu Evropske unije ali Republike Slovenije,
• so se v Republiki Sloveniji za ista dejanja in proti istim osebam že začeli sodni postopki.

(3) Agencija o sklenjenih dogovorih s pristojnimi organi tretjih držav obvesti Evropsko komisijo.

Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo Agenciji na njeno zahtevo predložiti vse podatke, ki so potrebni za opravljanje njenih nalog in ji omogočiti vpogled v ustrezno dokumentacijo.

(1) Poslovodstvo pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, mora revizijski družbi posredovati vso zahtevano dokumentacijo in ji omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizijski družbi mora pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih prostorov.

(2) Za izvajanje revizije mora pravna oseba dati revizijski družbi na razpolago ustrezne prostore in opremo za delo. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora pravna oseba na lastne stroške v primernem roku revizijski družbi dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.

(3) Kadar je za preizkus in oceno posameznih postavk v računovodskih izkazih potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga pooblaščeni revizor, mora pravna oseba na zahtevo revizijske družbe pridobiti strokovno mnenje oziroma cenitev pooblaščenega ocenjevalca ustrezne stroke, imenovanega po 87. členu tega zakona.

(4) Če pravna oseba revizijski družbi ne omogoči izvajanja revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, mora pooblaščeni revizor to napisati v revizijskem poročilu.

(5) Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba mora pisno obvestiti Inštitut in Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop.

(1) Revizijska družba mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.

(2) Poslovodstvo revizijske družbe, družbeniki, delničarji oziroma člani revizijske družbe, pooblaščeni revizorji in drugi delavci revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanju storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebami v mreži, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov zavezuje osebe iz drugega odstavka tega člena tudi, ko ne sodelujejo več pri posamezni revizijski nalogi.

(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:

• če nadzorni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad banko, zavarovalnico, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo, v skladu z zakonom, ki ureja ta nadzor, od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila, o čemer mora revizijska družba obvestiti revidirano pravno osebo;
• če je revizijska družba na podlagi zakona iz prve alineje tega odstavka o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu;
• če pravna oseba izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
• če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
• če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo;
• če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva nadzorni organ;
• če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog notranjega nadzora nad kakovostjo delovanja revizijske družbe v mreži;
• v primeru zamenjave revizijske družbe, ko je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo.

(1) Revizijska družba mora revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja.

(2) Revizijska družba mora pri revidiranju računovodskih izkazov zagotoviti, da je:

• pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa;
• skupno število delovnih ur pomočnikov pooblaščenega revizorja z več kot dvema letoma delovnih izkušenj pri revidiranju najmanj 60 odstotkov delovnega časa;
• skupno število delovnih ur ostalega osebja v revizijski skupini največ 25 odstotkov delovnega časa.

(3) Revizijska družba mora:

• revizijsko komisijo pravne osebe ali organ, ki opravlja funkcijo revizijske komisije, obveščati o ključnih zadevah v zvezi z obvezno revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjega kontroliranja v povezavi s postopkom računovodskega poročanja,
• vsako leto revizijski komisiji pisno potrditi svojo neodvisnost in neodvisnost pooblaščenih revizorjev, ki sodelujejo pri reviziji, od revidiranega subjekta,
• vsako leto razkriti revizijski komisiji vse dodatne storitve, ki jih je opravila za revidirani subjekt, in
• razpravljati z revizijsko komisijo o nevarnostih za svojo neodvisnost in neodvisnost pooblaščenih revizorjev, ki sodelujejo pri reviziji, in varovalih za ublažitev teh nevarnosti, ki jih je dolžna dokumentirati v revizijskih delovnih papirjih.

(4) Revizijska družba mora revizijsko dokumentacijo, kot je opredeljena v Pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, pripravljati in voditi v slovenskem jeziku.

(5) Revizijska družba mora hraniti revizijsko dokumentacijo iz četrtega odstavka tega člena šest let po opravljenem revidiranju. Način hranjenja revizijske dokumentacije določi Inštitut.

(6) V primeru, da revizijska družba preneha delovati, preide obveznost hrambe revizijske dokumentacije na delničarje oziroma družbenike revizijske družbe. V primeru prenehanja samostojnega revizorja pa hrani revizijsko dokumentacijo Inštitut.

(1) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih sestavi in podpiše pooblaščeni revizor.

(2) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih mora obsegati:

• pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi in pojasnila, ki so bili predmet revidiranja, in o okviru računovodskega poročanja, na podlagi katerega so bili pripravljeni računovodski izkazi (računovodski standardi ali računovodska načela),
• pojasnilo o odgovornosti poslovodstva za računovodske izkaze in o revizorjevi odgovornosti,
• pojasnilo o revizijskih standardih, uporabljenih pri revidiranju, in o opravljenih revizijskih postopkih,
• mnenje pooblaščenega revizorja o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju.

(3) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, zavarovalnice oziroma druge finančne organizacije mora vsebovati tudi podatke, določene z zakonom, ki ureja revidiranje teh oseb.

(4) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih se označi z datumom, ko je pooblaščeni revizor pridobil zadostne in ustrezne revizijske dokaze za utemeljitev svojega mnenja o računovodskih izkazih.

(5) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih za domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tretje osebe na območju Republike Slovenije mora biti sestavljeno v slovenskem jeziku.

(1) Mnenje pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih mora obsegati oceno o stopnji resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov in je lahko brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno.

(2) Z mnenjem brez pridržkov se oceni, da računovodskih izkazi resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid.

(3) Z mnenjem s pridržki se izrazi pridržke glede resničnosti in poštenosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih.

(4) Z odklonilnim mnenjem se oceni, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni.

(5) Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom 37. člena tega zakona oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.

(6) V primerih iz tretjega do petega odstavka tega člena mora revizor v revizorjevem poročilu o računovodskih izkazih utemeljiti razloge za takšno mnenje oziroma za to, da je zavrnil izdelavo mnenja.

O opravljenih drugih poslih dajanja zagotovil in poslih opravljanja dogovorjenih postopkov poroča pooblaščeni revizor v skladu s pravili revidiranja.

(1) Pri obvezni reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov nosi pooblaščeni revizor skupine kot ključni revizijski partner skupine popolno odgovornost za revizorjevo poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih.

(2) Pooblaščeni revizor skupine izvaja pregled in hrani dokumentacijo svojega pregleda revizijskega dela, ki ga je opravil revizor iz tretjih držav, zakoniti revizor, revizijski subjekt tretje države ali revizijsko podjetje za namen revizije skupine. Dokumentacija, ki jo hrani pooblaščeni revizor skupine, mora biti takšna, da lahko pristojni organ pregleda delo pooblaščenega revizorja skupine.

(3) Kadar revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, revidira sestavni del skupine podjetij, je pooblaščeni revizor skupine odgovoren, da Agenciji zagotovi dokumentacijo o revizijskem delu, ki ga je opravil revizor ali revizijski subjekt iz tretje države, vključno z delovnimi papirji, povezanimi z revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov. Da bi to lahko zagotovil, ohrani pooblaščeni revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z revizorjem ali revizijskim subjektom o primernem in neomejenem dostopu do dokumentacije na zahtevo ali ukrepa kako drugače. Če je prenos delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi pravnih ali drugih ovir, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do revizijske dokumentacije, ter pri ovirah, ki niso pravne in izvirajo iz državne zakonodaje, dokazila o takšnih ovirah.

(1) Revizijska družba mora revidiranje v pravni osebi opravljati neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.

(2) Lastniki in delničarji revizijske družbe ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov te družbe ali pridružene družbe ne smejo posegati v izvajanje revizije na kakršenkoli način, ki bi ogrozil neodvisnost in nepristranskost pooblaščenega revizorja.

(1) Revizijska družba ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi:

1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
2. če ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
3. če so osebe, ki so povezane s pravno osebo:

• ožji družinski člani članov poslovodstva, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
• skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,

4. če revizijska družba oziroma katerakoli organizacijska enota v mreži, ki ji pripada, oziroma z revizijsko družbo povezana oseba opravlja ali je v zadnjih dveh letih pred sklenitvijo pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov opravljala pri pravni osebi * kakršnekoli računovodske oziroma knjigovodske storitve; * storitve ocenjevanja vrednosti za namene računovodskega poročanja, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov; * storitve davčnega svetovanja, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov; * storitve zastopanja v davčnih in sodnih postopkih v davčnih zadevah; * storitve notranjega revidiranja; * storitve vzpostavljanja oziroma uvajanja informacijskega sistema, ki sega na področje računovodenja oziroma oblikovanja informacij, ki so vsebovane v računovodskih izkazih pravne osebe; * storitve poslovno-finančnega svetovanja, ki vplivajo na postavke računovodskih izkazov, in storitve poslovno-finančnega svetovanja, ki vključujejo oglaševanje, trgovanje ali jamstvo za lastniške deleže in dolžniške vrednostne papirje pravne osebe; * pravne storitve; * kakršnekoli druge storitve, ki lahko vplivajo na postavke računovodskih izkazov.

5. če je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja.

(2) Pooblaščeni revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v posamezni pravni osebi:

• če je kot ključni revizijski partner opravljal revizijo računovodskih izkazov pri pravni osebi neprekinjeno sedem let po datumu prvega imenovanja in po opravljeni zadnji reviziji še nista pretekli dve leti, za kateri je opravil revizijo računovodskih izkazov drug ključni revizijski partner;
• če ima naložbe v tej pravni osebi,
• če je povezan s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja,
• če zanjo opravlja ali je opravljal v zadnjih dveh letih pred opravljanjem nalog revidiranja storitve iz četrte točke prvega odstavka tega člena.

Pooblaščenemu revizorju ali ključnemu revizijskemu partnerju, ki izvaja revizijo računovodskih izkazov, ni dovoljeno prevzeti položaja člana ali svetovalca poslovodnega organa oziroma vodje računovodskega in/ali finančnega področja v revidirani pravni osebi pred potekom najmanj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot pooblaščeni revizor ali ključni revizijski partner.

(1) Medsebojne pravice in obveznosti revizijske družbe in pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje, uredita stranki s pogodbo o revidiranju.

(2) Pogodba o revidiranju mora biti sklenjena v pisni obliki za vsak revizijski posel posebej.

(3) Pogodba o revidiranju mora poleg obveznih sestavin po zakonu, ki ureja obligacije, vsebovati tudi:

• predvideno sestavo revizijske delovne skupine z navedbo strokovne usposobljenosti članov,
• podatke o skupno načrtovanem času, potrebnem za revidiranje po posameznih članih delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,
• vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki izhajajo iz opravljenega posla,
• ceno storitev revidiranja, razčlenjeno na ceno storitev posameznih članov delovne skupine glede na njihovo strokovno usposobljenost,
• določilo, da revizijska družba po koncu revidiranja naredi obračun dejansko porabljenih ur po članih delovne skupine in izstavi končni račun.

(4) Cena celotne storitve revidiranja ne sme biti pogojena z opravljanjem dodatnih storitev za revidirano pravno osebo ali odvisna od kakršnihkoli drugih pogojev.

(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

• da je zaključila najmanj študijski program druge stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
• da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja v zadnjem šestletnem obdobju pred oddajo vloge za izdajo dovoljenja,
• da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, določenih s pravilnikom, ki ureja pridobitev potrdil o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenih revizorjev,
• da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja,
• da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence,
• da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine.

(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja dve leti od izdaje. Veljavnost dovoljenja se na zahtevo imetnika podaljša vsakič za dve leti, če opravi program dodatnega strokovnega izobraževanja po pravilniku.

(3) Če imetnik dovoljenja ne opravi programa dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka tega člena oziroma ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja, dovoljenja preneha veljati. Ob zahtevi za ponovno izdajo dovoljenja mora oseba izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in imeti opravljen program dodatnega strokovnega izobraževanja iz drugega odstavka tega člena.

(4) Dve leti od triletnih delovnih izkušenj iz druge alineje prvega odstavka tega člena lahko oseba pridobi samo pri izvajanju posameznih postopkov revidiranja v času sklenjenega delovnega razmerja z revizijsko družbo.

(1) Preizkus strokovnih znanj iz tretje alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona obsega najmanj preizkus s področij:

• splošne računovodske teorije in načel;
• pravnih zahtev in standardov v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov;
• slovenskih računovodskih standardov:
• mednarodnih računovodskih standardov;
• finančne analize;
• stroškovnega in poslovodnega računovodstva;
• obvladovanja tveganja in notranjega kontroliranja;
• revidiranja;
• pravnih zahtev in strokovnih standardov v zvezi z obvezno revizijo in zakonitimi revizorji;
• mednarodnih revizijskih standardov;
• poklicne etike in neodvisnosti;
• prava družb in upravljanja podjetij;
• stečajnega prava in postopkov zaradi insolventnosti;
• davčnega prava;
• civilnega in gospodarskega prava;
• delovnega in socialnega prava;
• informacijske tehnologije in računalniških sistemov;
• poslovnih financ;
• matematike in statistike.

(2) Način preizkusa znanj iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določi s pravilnikom iz tretje alineje prvega odstavka 48. člena tega zakona.

Preizkus usposobljenosti, ki je podlaga za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja zakonitim revizorjem iz drugih držav članic, poteka v slovenskem jeziku in vključuje preverjanje znanja s področij slovenskega prava in slovenskih računovodskih standardov. Način in vsebina preizkusa sta podrobneje določena v predpisu, ki ureja nostrifikacijo in ga sprejme Inštitut.

Inštitut lahko pod pogojem vzajemnosti podeli dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja revizorju iz tretje države, če ta Inštitutu predloži dokaze, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim iz prvega odstavka 48. člena tega zakona, in opravil preizkus strokovnih znanj iz prvega odstavka 50 člena tega zakona.

(1) Pooblaščeni revizor mora revizijski družbi poročati o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.

(2) Pooblaščeni revizor mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, oziroma o okoliščinah iz tretje alineje drugega odstavka 45. člena tega zakona.

(1) Agencija lahko pooblaščenemu revizorju izreče naslednje ukrepe:

• odreditev odprave kršitve,
• opomin,
• pogojni odvzem dovoljenja,
• odvzem dovoljenja.

(2) V postopku nadzora nad pooblaščenim revizorjem se smiselno uporabljajo določbe 73., 74., 76., 81. in 82. člena tega zakona.