ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ (ZFPPod)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Uporabljeni pojmi
1. člen
Posamezni pojmi in kratice,
uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih
sredstev, upravljanje s finančnimi sredstvi in njihovimi viri ter razporejanje
virov finančnih sredstev, z namenom zagotavljanja pogojev za opravljanje
gospodarske dejavnosti,
2. gospodarska družba je gospodarska družba po zakonu o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in
6/99 - v nadaljnjem besedilu: ZGD),
3. kapitalska družba je kapitalska družba po ZGD,
4. podjetnik je samostojni podjetnik posameznik po ZGD,
5. zavod je zavod po zakonu o zavodih (Uradni list RS,
št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96),
6. zadruga je zadruga po zakonu o zadrugah (Uradni list
RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94, 35/96),
7. podjetje je gospodarski subjekt, organiziran kot
gospodarska družba, podjetnik, zavod ali zadruga,
8. stečajni razlog je finančno stanje dolžnika, ki je
razlog za začetek stečajnega postopka nad tem dolžnikom po zakonu o prisilni
poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v
nadaljnjem besedilu: ZPPSL),
9. načrt finančne reorganizacije je načrt finančne
reorganizacije po ZPPSL.
Veljavnost določb zakona
2. člen
(1) Določbe tega zakona veljajo za
vsa podjetja, če zakon v posameznih določbah ne določa, da veljajo samo za
kapitalske družbe oziroma gospodarske družbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek določbe tega zakona
ne veljajo za javne zavode, banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe in
družbe za upravljanje.
Uporaba določb zakona
3. člen
(1) Določbe tega zakona, ki se
nanašajo na upravo gospodarske družbe organizirane kot delniška družba, se
smiselno uporabljajo za:
1. poslovodje gospodarske družbe, ki je organizirana
kot družba z omejeno odgovornostjo oziroma osebna družba,
2. podjetnika,
3. direktorja oziroma drug poslovodni organ zavoda,
4. upravni odbor oziroma predsednika zadruge.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na nadzorni
svet veljajo za gospodarske družbe, ki imajo ta organ, in se smiselno
uporabljajo tudi za nadzorni odbor zadruge.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na skupščino
gospodarske družbe, se smiselno uporabljajo za:
1. svet oziroma drug kolegijski organ upravljanja
zavoda,
2. občni zbor zadruge.
(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbenike
gospodarske družbe, organizirane kot družba z omejeno odgovornostjo oziroma
osebna družba, se smiselno uporabljajo za:
1. delničarje gospodarske družbe, organizirane kot
delniška družba,
2. podjetnika,
3. ustanovitelje zavoda,
4. člane zadruge.
2. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ
2.1. Pravila skrbnega finančnega poslovanja
Poslovnofinančna načela
4. člen
Podjetje mora poslovati v skladu z določbami tega zakona in poslovnofinančnimi načeli, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).
Načelo likvidnega in solventnega poslovanja
5. člen
Podjetje mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti ter da je trajno sposobno izpolniti vse svoje obveznosti.
Kapitalska ustreznost kapitalske družbe
6. člen
Kapitalska družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).
Upravljanje z likvidnostjo
7. člen
(1) Podjetje mora redno izpolnjevati
dospele obveznosti ter gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem
trenutku sposobno izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Podjetje mora za zavarovanje pred likvidnostnimi
tveganji oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki
obsega:
1. načrtovanje pričakovanih, znanih in morebitnih
denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje,
2. redno spremljanje likvidnosti,
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma
odpravo vzrokov nelikvidnosti.
2.2. Dolžnosti uprave in nadzornega sveta na področju finančnega poslovanja podjetja
2.2.1. Splošno
Zagotavljanje pogojev za skrbno finančno poslovanje
8. člen
Uprava podjetja mora zagotoviti, da podjetje posluje v skladu s tem zakonom in poslovnofinančnimi načeli.
Spremljanje in obvladovanje tveganj
9. člen
(1) Uprava podjetja mora zagotoviti,
da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem
poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi podjetje obvladuje ta
tveganja.
(2) Tveganja iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. likvidnostna tveganja,
2. tveganja neizpolnitve nasprotne stranke,
3. obrestna, valutna in druga tržna tveganja,
4. tveganja zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe
oziroma skupine oseb, ki predstavljajo enotno tveganje.
(3) Izpostavljenost do posamezne osebe po 4. točki
prejšnjega odstavka je vsota vseh terjatev do te osebe, vrednosti naložb v
vrednostne papirje te osebe in vrednosti kapitalskih deležev podjetja v tej
osebi.
2.2.2. Ukrepi za zagotovitev kapitalske ustreznosti kapitalske družbe
Dolžnosti uprave in nadzornega sveta ob nastopu kapitalske neustreznosti podjetja
10. člen
(1) Če se pri izdelavi letne oziroma
vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim
kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju
svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh
poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska neustreznost), mora uprava:
1. analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti
ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za
zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o
zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu,
2. začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu
o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer:
vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital),
3. sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme
ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v
njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s
sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube).
(2) Domneva se, da je po prejšnjem odstavku nastopila
kapitalska neustreznost kapitalske družbe, če je izguba tekočega leta skupaj s
prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(3) Nadzorni svet mora izdelati mnenje k poročilu
uprave o zagotavljanju kapitalske ustreznosti.
(4) Uprava mora gradivu za sklic skupščine iz 3. točke
prvega odstavka tega člena priložiti poročilo o zagotavljanju kapitalske
ustreznosti z mnenjem nadzornega sveta.
Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti
11. člen
Če je v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti kot eden od ukrepov predvideno povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih delnic oziroma poslovnih deležev namesto izplačila terjatev posameznim upnikom, se za spremembo osnovnega kapitala smiselno uporabljajo določbe 49.a člena, prvega do tretjega odstavka 49.b člena in 1. od 7. točke prvega odstavka 49.c člena ZPPSL.
2.2.3. Ukrepi ob nastopu nelikvidnosti oziroma prezadolženosti
Dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti
12. člen
(1) Če podjetje postane nesposobno pravočasno
izpolnjevati zapadle obveznosti (v nadaljnjem besedilu: nelikvidnost), mora
uprava nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti in o tem obvestiti
nadzorni svet.
(2) Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka ni mogoče
zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti, mora
uprava pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega postopka oziroma
postopka prisilne poravnave.
Dolžnosti uprave ob nastopu prezadolženosti
13. člen
(1) Če nastopi finančno stanje,
zaradi katerega premoženje podjetja ne zadošča več za poplačilo vseh obveznosti
podjetja (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost), mora uprava takoj, najkasneje
pa v dveh mesecih predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka
prisilne poravnave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko
uprava postopa po prvem odstavku 12. člena tega zakona:
1. če s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oceni, da
so možnosti, da bi podjetje z ustreznimi ukrepi zagotavljanja kapitalske
ustreznosti lahko odpravilo vzroke prezadolženosti in
2. če veljavno skliče skupščino na dan, ki ni kasnejši
kot dva meseca od dneva nastopa prezadolženosti, in ji predlaga, da sprejme
ukrepe iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka skupščina
podjetja zavrne predlog uprave za sprejem ukrepov iz 3. točke prvega odstavka
10. člena tega zakona, mora uprava naslednji delovni dan pristojnemu sodišču
predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.
Dolžnost uprave oceniti možnosti finančne reorganizacije
14. člen
Pred vložitvijo predloga za začetek postopka po drugem odstavku 12. člena oziroma prvem ali tretjem odstavku 13. člena tega zakona mora uprava s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oceniti, ali je z ustreznimi metodami finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave mogoče odpraviti vzroke nelikvidnosti oziroma prezadolženosti podjetja.
Dolžnost enakega obravnavanja upnikov
15. člen
(1) Po nastanku nelikvidnosti oziroma
prezadolženosti uprava ne sme opravljati nobenih plačil oziroma prevzemati
novih obveznosti, razen tistih, ki so po presoji skrbnega in vestnega
gospodarstvenika nujna za tekoče poslovanje podjetja.
(2) Šteje se, da so za tekoče poslovanje podjetja nujna
zlasti plačila:
1. plač delavcem do višine zajamčenih plač, vključno z
davki in prispevki od izplačanih plač,
2. tekočih stroškov poslovanja (elektrika, voda in
podobno),
3. tekočih dobav blaga oziroma storitev, potrebnih za
tekočo proizvodnjo.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora
uprava opravljati tudi plačila davkov od prometa blaga oziroma storitev, ki jih
je opravilo podjetje, oziroma davka na dodano vrednost in trošarin.
(4) Po nastanku nelikvidnosti oziroma prezadolženosti
uprava oziroma drugi organi podjetja ne smejo opraviti nobenih drugih ukrepov,
zaradi katerih bi upniki prišli v neenakopraven položaj.
(5) Za ukrepe, ki so prepovedani po prejšnjem odstavku,
se štejejo zlasti:
1. preusmeritev poslovanja oziroma finančnih tokov na
drugo obstoječo oziroma novoustanovljeno pravno oziroma fizično osebo,
2. pravna dejanja, ki bi bila v primeru stečaja
podjetja izpodbojna po 125. oziroma 126. členu ZPPSL.
2.2.4. Priprava načrta finančne reorganizacije in izvedba ukrepov po tem načrtu
Dolžnosti uprave pri pripravi načrta finančne reorganizacije
16. člen
(1) Če je uprava po drugem odstavku
12. člena oziroma prvem ali tretjem odstavku 13. člena tega zakona pri
pristojnem sodišču vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave, mora
takoj začeti s pripravo načrta finančne reorganizacije in zagotoviti, da je
načrt finančne reorganizacije z vsebino, določeno v prvem do tretjem in petem
odstavku 47. člena in 48. členu ZPPSL, in s prilogami, določenimi v četrtem
odstavku 47. člena ZPPSL, vložen v roku iz prvega odstavka 46. člena ZPPSL.
(2) Kadar uprava v načrtu finančne reorganizacije
terjatve upnikov razvrsti v razrede po 1. točki prvega odstavka 47. člena
ZPPSL, posameznim razredom ne sme ponuditi različnega poplačila terjatev, če bi
bili zaradi tega upniki, katerih terjatve so razvrščene v posamezen razred,
neenakopravno obravnavani.
(3) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka
48. člena ZPPSL lahko uprava terjatve iz naslova plačila davkov in prispevkov
razvrsti v poseben razred in predlaga odpust celotne obveznosti iz naslova
zamudnih obresti, ki so se natekle od neplačanih davkov in prispevkov, do dneva
začetka postopka prisilne poravnave.
Dolžnosti uprave pri izvedbi metod finančne reorganizacije po potrditvi prisilne uprave
17. člen
(1) Če je prisilna poravnava
pravnomočno potrjena, mora uprava zagotoviti, da se opravijo vse metode
finančne reorganizacije, opredeljene v načrtu finančne reorganizacije.
(2) Tudi po potrditvi prisilne poravnave mora uprava
vse upnike obravnavati enakopravno v skladu s pogoji potrjene prisilne
poravnave.
(3) Za neenakopravno obravnavanje upnikov, ki je po
prejšnjem odstavku prepovedano, se šteje zlasti plačilo terjatve posameznega
upnika oziroma posameznih upnikov v večjem deležu od deleža poplačila,
določenega s potrjeno prisilno poravnavo, oziroma pred rokom za plačilo te
terjatve, določenim s potrjeno prisilno poravnavo.
(4) Določbi četrtega in petega odstavka 15. člena tega
zakona veljata tudi po potrditvi prisilne poravnave dokler podjetje ne izpolni
vseh obveznosti do upnikov v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave in
opravi vseh drugih metod, opredeljenih v načrtu finančne reorganizacije.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko
podjetje prenese del poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo, če je bil
takšen prenos opredeljen kot ena od metod finančne reorganizacije v načrtu
finančne reorganizacije.
Dolžnost oblikovanja rezerv
18. člen
(1) Če je prisilna poravnava
potrjena, mora podjetje v višini prihodkov, ki so nastali zaradi odpisa vseh
oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, pokriti
izgubo preteklih let in za morebitno razliko oblikovati dodatne rezerve.
(2) Če podjetje po prejšnjem odstavku oblikuje dodatne
rezerve, se prihodki, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti
v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, do višine dodatno oblikovanih
rezerv, ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička.
(3) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka podjetje v
davčnih izkazih preteklih petih let izkazovalo izgubo, izgubi pravico pokrivati
izkazano izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih do višine
prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv po prejšnjem odstavku ne upoštevajo
v osnovi za odmero davka od dobička.
2.2.5. Odškodninska odgovornost uprave, nadzornega sveta oziroma družbenikov v primeru stečaja podjetja
Odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja
19. člen
(1) Uprava odgovarja upnikom za
škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega
poplačila terjatev iz stečajne mase, če je nad podjetjem začet stečajni
postopek in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. če je v primeru kapitalske družbe uprava v zadnjih
dveh letih pred začetkom stečaja opustila ravnanja, ki jih je bila dolžna
opraviti po 10. členu tega zakona,
2. če uprava v primeru iz drugega odstavka 12. člena
oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena tega zakona ni predlagala
oziroma ni pravočasno predlagala začetka stečaja oziroma prisilne poravnave,
3. če je uprava v roku iz drugega odstavka 12. člena
oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena tega, predlagala začetek
postopka prisilne poravnave, pa je bil ta postopek ustavljen po drugem odstavku
33. člena, drugem odstavku 46. člena oziroma drugem odstavku 50. člena ZPPSL,
4. če je uprava v roku iz drugega odstavka 12. člena
oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena predlagala začetek stečajnega
postopka, pa je bil ta postopek ustavljen po drugem odstavku 94. člena ZPPSL
oziroma predlog za začetek stečaja zavržen,
5. če je uprava kršila prepovedi iz 15. člena tega
zakona.
(2) Šteje se, da je v primeru iz prejšnjega odstavka
upnikom nastala škoda, ki je enaka višini dela terjatev, ki jih iz stečajne
mase ni mogoče poplačati.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
uprava ne odgovarja za škodo če dokaže, da škoda ni nastala zaradi ravnanj
uprave iz prvega odstavka tega člena, temveč zaradi drugih vzrokov, ki jih
uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam.
(4) Uprava se lahko razbremeni odgovornosti za del
škode iz drugega odstavka tega člena, če dokaže, da zaradi kršitev iz prvega
odstavka tega člena upnikom ni nastala škoda v celotni višini iz drugega
odstavka tega člena.
(5) Kadar ima uprava več članov, odgovarjajo za škodo
vsi člani solidarno, posamezen član pa se lahko razbremeni odškodninske
odgovornosti, če dokaže:
1. v primeru iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka
tega člena, da je na seji uprave predlagal izvedbo ustreznih ukrepov po 10.
členu, oziroma po drugem odstavku 12. člena oziroma po prvem ali tretjem
odstavku 13. člena tega zakona, vendar je bil preglasovan, in teh ukrepov ni
bil pristojen samostojno opraviti, oziroma
2. v primeru iz 3. oziroma 4. točke prvega odstavka
tega člena, da predloga za začetek stečaja oziroma prisilne poravnave ni
umaknil, oziroma da opustitev, zaradi katerih je bil postopek ustavljen oziroma
predlog zavržen ni mogel preprečiti,
3. v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena, da
kršitev ni mogel preprečiti.
Odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta in družbenikov
20. člen
(1) Člani nadzornega sveta solidarno
odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso
dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase, če je nad podjetjem začet
stečajni postopek in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. če je uprava v zadnjih dveh letih pred začetkom
stečaja ravnala v skladu s prvim odstavkom 10. člena tega zakona, nadzorni svet
pa je k poročilu uprave o zagotavljanju kapitalske ustreznosti podal mnenje, v
katerem je ocenil, da podjetje razpolaga z zadostnim kapitalom in predlagani
ukrepi niso potrebni,
2. če od uprave niso zahtevali poročil po prvem in
drugem odstavku 256. člena ZGD pa bi jih kot skrbni gospodarstveniki morali
zahtevati,
3. če bi na podlagi letnega poročila oziroma drugih
poročil uprave kot skrbni gospodarstveniki lahko ugotovili, da je podjetje
postalo kapitalsko neustrezno, nelikvidno oziroma prezadolženo, pa niso z
ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da uprava opravi ukrepe, ki
bi jih morala opraviti po 10. do 15. členu tega zakona.
(2) Družbeniki, ki so glasovali proti sprejemu ukrepov
iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki jih je uprava predlagala
v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja, in je bil predlog ukrepov zavrnjen,
solidarno odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem
postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase.
(3) Za odgovornost za škodo članov nadzornega sveta po
prvem odstavku tega člena oziroma družbenikov po drugem odstavku tega člena se
smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 19. člena tega zakona.
Omejitev in izključitev odškodninske odgovornosti
21. člen
(1) Posamezen član uprave oziroma
nadzornega sveta odgovarja za škodo iz prvega odstavka 19. člena oziroma iz
prvega odstavka 20. člena tega zakona:
1. v primeru velike delniške družbe oziroma družbe z
omejeno odgovornostjo do 15,000.000 tolarjev,
2. v primeru srednje delniške družbe oziroma družbe z
omejeno odgovornostjo do 10,000.000 tolarjev,
3. v ostalih primerih do 5,000.000 tolarjev.
(2) Omejitev odškodninske odgovornosti po prejšnjem
odstavku ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude
malomarnosti.
(3) Odškodninske odgovornosti po 19. oziroma 20. členu
tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim
odstavkom tega člena.
(4) Določbe 19. in 20. člena tega zakona ne
izključujejo odškodninske odgovornosti članov uprave, članov nadzornega sveta
in družbenikov po drugih zakonih.
Procesna legitimacija stečajnega upravitelja
22. člen
(1) Zahtevke na plačilo odškodnine po
19. oziroma 20. členu tega zakona mora za račun vseh upnikov, ki imajo pravico
do poplačila iz stečajne mase, uveljaviti stečajni upravitelj.
(2) Zahtevke na plačilo odškodnine po 19. oziroma 20.
členu tega zakona lahko uveljavlja posamezen upnik, vendar samo za račun vseh
upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase.
(3) Če sodišče tožbenemu zahtevku po prvem oziroma
drugem odstavku tega člena ugodi, naloži tožencu, da odškodnino plača v
stečajno maso podjetja v stečaju.
3. IZBRIS GOSPODARSKIH DRUŽB IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE
3.1. Splošne določbe
Uporaba določb
23. člen
(1) Določbe tega poglavja se
uporabljajo za gospodarske družbe, za katere velja ta zakon.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe
tega poglavja ne uporabljajo za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet
postopek prisilne poravnave, stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po
ZPPSL oziroma zakonu, ki je veljal pred uveljavitvijo ZPPSL.
(3) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za izbris
drugih pravnih oseb, kadar drug zakon določa, da se pravna oseba izbriše iz
sodnega registra brez likvidacije.
Pristojnost sodišča
24. člen
O izbrisu pravnih oseb po tem zakonu odloča sodišče, ki vodi sodni register, v katerem je vpisana pravna oseba, ki se po tem zakonu izbriše iz sodnega registra (v nadaljnjem besedilu: registrsko sodišče).
3.2. Izbrisni razlog in posledice izbrisa
Izbrisni razlog
25. člen
(1) Po uradni dolžnosti se iz sodnega
registra izbriše gospodarska družba, če je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev:
1. če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila
letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji,
pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (70. člen ZGD),
2. če gospodarska družba nima premoženja,
3. če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske
družbe brez likvidacije določa drug zakon.
(2) Šteje se, da obstaja razlog iz 2. točke prejšnjega
odstavka, če gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja
izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle
plačilnega prometa.
Dolžnost obveščanja o izbrisnem razlogu
26. člen
(1) Organizacija, pooblaščena za
obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. člena ZGD mora registrsko sodišče
obvestiti o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 25. člena
tega zakona v roku enega meseca od nastopa izbrisnega razloga.
(2) Organizacija, ki za dolžnika opravlja posle
plačilnega prometa, mora registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz drugega
odstavka 25. člena tega zakona v roku enega meseca od nastopa teh okoliščin.
Pravne posledice izbrisa
27. člen
(1) Z izbrisom gospodarske družbe iz
sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha.
(2) Če so v gospodarski družbi na dan prenehanja
gospodarske družbe po prejšnjem odstavku zaposleni delavci, jim z dnem
prenehanja gospodarske družbe preneha delovno razmerje.
(3) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje po
prejšnjem odstavku, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno
razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, vključno s pravicami po zakonu o
jamstvenem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in 10/98).
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje,
da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino
določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.
(5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD
se smiselno uporablja tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka
tega člena.
3.3. Postopek izbrisa
Uporaba določb
28. člen
Za postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 - v nadaljnjem besedilu: ZSR), če ni v tem zakonu drugače določeno.
Sklep o začetku postopka izbrisa
29. člen
(1) Registrsko sodišče odloči o
začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu
po uradni dolžnosti, ko ugotovi, da je podan izbrisni razlog.
(2) Sklep o začetku postopka izbrisa se vroči
gospodarski družbi.
(3) Če je registrsko sodišče o začetku postopka izbrisa
odločilo na podlagi obvestila iz 26. člena tega zakona se gospodarski družbi
hkrati s sklepom o začetku postopka izbrisa vroči tudi obvestilo iz 26. člena
tega zakona in listine, ki so bile obvestilu priložene.
(4) Sklep o začetku postopka izbrisa se vpiše v sodni
register.
Ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa
30. člen
(1) Proti sklepu o začetku postopka
izbrisa je dovoljen ugovor v roku dveh mesecev od vročitve sklepa o začetku
postopka izbrisa gospodarski družbi.
(2) Z ugovorom se sme sklep o začetku postopka izbrisa
izpodbijati iz naslednjih razlogov:
1. če je v sklepu o začetku postopka izbrisa dejansko
stanje glede obstoja izbrisnega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno,
2. če je bil nad gospodarsko družbo začet postopek
prisilne poravnave oziroma stečajni postopek oziroma postopek likvidacije po
ZPPSL oziroma zakonu, ki je veljal pred uveljavitvijo ZPPSL,
3. če je bil vložen predlog za začetek stečajnega
postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega
postopka po prvem odstavku 93. člena ZPPSL oziroma je bil predlagatelj
stečajnega postopka oproščen plačila predujma po tretjem odstavku 93. člena
ZPPSL.
(3) Ugovor lahko vloži:
1. gospodarska družba,
2. družbenik oziroma delničar gospodarske družbe,
3. upnik gospodarske družbe.
(4) V ugovoru morajo biti določno navedena dejstva, iz
katerih izhaja, da je ugovor utemeljen. Ugovoru je treba priložiti listine, ki
dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
Odločanje o ugovoru
31. člen
(1) Če ugovor ne obsega navedb iz
četrtega odstavka prejšnjega člena, oziroma če mu niso priložene listine iz
četrtega odstavka prejšnjega člena, se ne uporabljajo določbe zakona o nepopolnih
vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru odloči na podlagi navedb in listin,
ki so ugovoru priložene.
(2) Registrsko sodišče pri odločanju o ugovoru:
1. zavrže ugovor kot prepozen ali nedovoljen,
2. zavrne ugovor kot neutemeljen,
3. ugodi ugovoru in razveljavi sklep o začetku postopka
izbrisa.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prejšnjega odstavka
registrsko sodišče v primeru, če je bil ugovor vložen iz razloga iz 3. točke
drugega odstavka prejšnjega člena, prekine postopek odločanja o ugovoru do
odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka pristojno
sodišče izda sklep o začetku stečaja, registrsko sodišče ugodi ugovoru in
razveljavi sklep o začetku postopka izbrisa. Če pa v primeru iz prejšnjega
odstavka pristojno sodišče ustavi postopek zaradi umika predloga za začetek
stečajnega postopka, registrsko sodišče zavrne ugovor kot neutemeljen.
(5) Proti sklepu, s katerim registrsko sodišče zavrže
oziroma zavrne ugovor ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko
izpodbija s pritožbo proti sklepu o izbrisu.
Sklep o izbrisu
32. člen
(1) Če proti sklepu o začetku
postopka izbrisa v roku iz prvega odstavka 30. člena tega zakona ni bil vložen
ugovor oziroma če je bil ugovor zavržen oziroma zavrnjen, registrsko sodišče
izda sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra (v nadaljnjem
besedilu: sklep o izbrisu).
(2) Če je bil ugovor proti sklepu o začetku postopka za
izbris zavržen oziroma zavrnjen, odloči registrsko sodišče o izbrisu iz sodnega
registra hkrati z odločitvijo o ugovoru.
(3) Sklep o izbrisu se vroči gospodarski družbi.
Objava sklepa o izbrisu
33. člen
(1) Sklep o izbrisu se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep
o izbrisu v petnajstih dneh od dneva, ko od registrskega sodišča prejme
obvestilo o vsebini objave.
(3) Po objavi ima Uradni list Republike Slovenije
pravico zahtevati plačilo cene za objavo od Republike Slovenije.
(4) Republika Slovenija izterja ceno, ki jo je plačala
za objavo na podlagi prejšnjega odstavka, od družbenikov osebne družbe oziroma
družbe z omejeno odgovornostjo oziroma delničarjev delniške družbe po postopku,
določenem za izterjavo davčnega dolga.
Pritožba proti sklepu o izbrisu
34. člen
(1) Proti sklepu o izbrisu je
dovoljena pritožba v roku 30 dni.
(2) Rok za pritožbo iz prejšnjega odstavka teče od
vročitve sklepa o izbrisu gospodarski družbi, če je pritožbo vložila
gospodarska družba, v vseh ostalih primerih pa od objave sklepa o izbrisu.
(3) Za pritožbo in odločanje o pritožbi se smiselno
uporablja drugi in četrti odstavek 30. člena in 31. člen tega zakona, če ni v
naslednjih odstavkih drugače določeno.
(4) Pritožbo lahko vloži:
1. oseba, ki je vložila ugovor proti sklepu o začetku
postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavržen oziroma zavrnjen,
2. družbenik oziroma delničar gospodarske družbe,
3. upnik gospodarske družbe.
(5) Oseba iz 1. točke prejšnjega odstavka v pritožbi ne
more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Izbris iz sodnega registra
35. člen
(1) Če proti sklepu o izbrisu v roku
iz prvega odstavka prejšnjega člena ni bila vložena pritožba, oziroma če je
bila pritožba zavržena oziroma zavrnjena, registrsko sodišče izbriše
gospodarsko družbo iz sodnega registra.
(2) Izbris iz sodnega registra se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(3) Objava iz prvega odstavka tega člena mora obsegati
tudi naslednje podatke o gospodarski družbi kot so vpisani v sodni register:
1. firmo, sedež in matično številko gospodarske družbe,
2. ime in priimek ter naslov oseb, pooblaščenih za
zastopanje,
3. ime in priimek ter naslov družbenikov osebne družbe
oziroma družbe z omejeno odgovornostjo oziroma ime in priimek ter naslov
ustanoviteljev delniške družbe.
(4) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep
o izbrisu s podatki iz tretjega odstavka tega člena v petnajstih dneh od dneva,
ko od registrskega sodišča prejme obvestilo o vsebini objave.
(5) Glede plačila stroškov objave iz drugega odstavka
tega člena se smiselno uporabljata določbi tretjega in četrtega odstavka 33.
člena tega zakona.
3.4. Kasneje najdeno premoženje
Kasneje najdeno premoženje
36. člen
Če se po izbrisu gospodarske družbe najde premoženje družbe, opravi sodišče na predlog upnika nad tem premoženjem postopek likvidacije oziroma stečaja po določbah ZPPSL.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Pravne osebe, ki se niso uskladile z ZGD
37. člen
(1) Pravne osebe iz petega in šestega
odstavka 580. člena ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile s
prvim in drugim odstavkom 580. člena ZGD, in pravne osebe iz prvega odstavka
583. člena ZGD, ki se do uveljavitve tega zakona niso uskladile z ZGD, se
izbrišejo iz sodnega registra brez likvidacije.
(2) Za izbris pravnih oseb iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja tega zakona.
(3) Registrska sodišča morajo v roku treh mesecev od
uveljavitve tega zakona izdati sklepe o izbrisu pravnih oseb iz prvega odstavka
tega člena.
Poslovanje proračunskih porabnikov
38. člen
V roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona minister, pristojen za finance, sprejme podzakonski akt o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ki smiselno povzema določbe tega zakona ob upoštevanju zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
Razveljavitev predpisov
39. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
1. 257. člen, šesta alinea tretjega odstavka 258.
člena, peti odstavek 580. člena in 583. člen ZGD,
2. drugi odstavek 69.a člena zakona o davčni službi
(Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98 in 26/99).
Začetek uporabe posameznih določb
40. člen
(1) Določbe 10. do 22. člena tega
zakona se začnejo uporabljati v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Če na dan uveljavitve tega zakona v podjetju
obstaja finančno stanje, zaradi katerega je podjetje kapitalsko neustrezno,
nelikvidno oziroma prezadolženo, oziroma če to finančno stanje nastopi po
uveljavitvi tega zakona in prej kot v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona, se pri uporabi določb 10. do 22. člena tega zakona šteje, da je to
finančno stanje nastopilo z iztekom šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(3) Določbe 3. poglavja tega zakona se začnejo
uporabljati:
1. za gospodarske družbe, pri katerih nastopi izbrisni
razlog iz 1. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, v treh letih po
uveljavitvi tega zakona oziroma kasneje,
2. za gospodarske družbe, za katere velja domneva iz
drugega odstavka 25. člena tega zakona, če po uveljavitvi tega zakona
neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravljajo izplačil preko računa pri
organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa.
Uveljavitev zakona
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 414-01/99-4/1
Ljubljana, dne 24. junija 1999.
Predsednik |