S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

Pravice po tem zakonu so:
- pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
- pravice do družinskih prejemkov.
Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa drugače.
Pravice iz tega zakona so vezane na otroka. Pravice po tem zakonu prenehajo s smrtjo otroka.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka po tem zakonu,
2. starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu,
3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma sodbe ali začasne odredbe sodišča, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
4. samozaposleni so osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo,
5. kmetje so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posebnih predpisih,
6. za daljše obdobje se šteje najmanj 30 koledarskih dni,
7. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti zavarovanca, ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni čas,
8. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske delovne obveznosti zavarovanca. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti. Delna odsotnost z dela se izračuna tako, da se pripadajoče število dni dopusta pomnoži s količnikom, ki je razmerje med polno delovno obveznostjo in številom ur dopusta na teden,
9. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste starševskega dopusta na enkrat brez prekinitve,
10. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo,
11. zunajzakonski partner je oseba, ki živi z drugo osebo najmanj eno leto v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
12. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.

Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic.
Z zavarovanjem se zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice vezane na starševske obveznosti.
Če vplačani prispevki iz naslova starševskega varstva ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.

Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1. osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji,
2. osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno zavarovane v državi, v katero so bile poslane,
3. osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno,
4. osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic,
5. poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi,
6. kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
7. brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije nadomestilo ali denarno pomoč, po predpisih, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti,
8. osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
9. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane na drugi podlagi,
10. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu,
11. osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem ali drugem zakonu.

Pravice iz zavarovanja so:
1. starševski dopust,
2. starševsko nadomestilo,
3. pravice iz naslova krajšega delovnega časa.

Za starševsko varstvo se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.
Višina prispevka se določi z zakonom.
Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.

Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 6. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za starševsko varstvo so zavarovanci iz 6. člena tega zakona, razen zavarovancev iz 10. točke, za katere plačuje prispevek zavarovanca Republika Slovenija.

Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starševsko varstvo so:
1. delodajalci – za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 6. člena tega zakona;
2. zavarovanci iz 4., 5. in 6. točke 6. člena tega zakona;
3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 8. točke 6. člena tega zakona;
4. Republika Slovenija za zavarovance iz 7., 9., 10. in 11. točke 6. člena tega zakona.
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo in osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, se prispevki za starševsko varstvo obračunavajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.

Glede obračunavanja prispevka za starševsko varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo posebni predpisi, ki urejajo davčni postopek in plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Vrste starševskega dopusta so:
1. porodniški dopust,
2. očetovski dopust,
3. dopust za nego in varstvo otroka,
4. posvojiteljski dopust.
Starševski dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela.

Starši ali druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu.

Delodajalci so dolžni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v skladu s tem zakonom.

Delavec mora obvestiti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače.
Center o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca oziroma pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti, če začasno preneha z opravljanjem dejavnosti, v 15 dneh po priznanju pravice.

Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.

Če mati rodi mrtvega otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda.
Če otrok umre v času porodniškega dopusta ima mati pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti otroka pripada materi največ 10 dni porodniškega dopusta.
Če mati zapusti otroka ob rojstvu oziroma po rojstvu otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda.
Če mati zapusti otroka v času porodniškega dopusta, pa je že izrabila 42 dni porodniškega dopusta, nima več pravice do porodniškega dopusta od naslednjega dne, ko je zapustila otroka.

Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa 42 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka.

Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati:
1. umre,
2. zapusti otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo.
Oče ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi porodniški dopust. Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če dejansko neguje in varuje otroka.

Druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila.
Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko druga oseba nastopi porodniški dopust.

Če mati rodi otroka preden je o izrabi porodniškega dopusta obvestila delodajalca, mora delodajalca o tem obvestiti v 3 dneh po rojstvu otroka, razen če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru je treba zagotoviti zdravniško dokazilo.
Če mati sklepa delovno razmerje v 58 dneh pred predvidenim datumom poroda, mora delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Oče mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta.
Druga oseba mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva.

Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1. mati rodi mrtvega otroka,
2. mu je odvzeta roditeljska pravica oziroma so prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom,
3. otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje otroka.
Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v obsegu, kolikor ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.

Oče mora izrabiti očetovski dopust v času porodniškega dopusta matere najmanj v trajanju 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče nima te pravice, če koristi porodniški dopust.
Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 8. leta starosti otroka. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi delodajalec in center.
Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni.

Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta.
Ob rojstvu dvojčkov se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni.
Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Ob rojstvu nedonošenčka se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša kot 260 dni.
Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije Pediatrične klinike v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: zdravniška komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: minister).
Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, za 30 dni, za tri otroke za 60 dni in za štiri ali več otrok za 90 dni.
Pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena se seštevajo.
Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najdalj do 8. leta starosti otroka.

Starša nimata pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok oddan v vzgojo in varstvo drugi osebi oziroma v zavod.
Eden od staršev nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo drugemu od staršev ter sam ne varuje in ne neguje otroka.
Če razlog za prenehanje pravice iz prejšnjih dveh odstavkov nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela dopusta za nego in varstvo otroka.
V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok, pa eden od otrok umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.

Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena potem, ko sta se starša že vrnila na delo, po poteku dopusta za nego in varstvo otroka, otrok pa še ni dopolnil starosti osemnajst mesecev, ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 90 dni od dneva priznanja pravice.

Starša se pisno dogovorita o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca.
Pisni dogovor preneha veljati, če:
1. nastopi smrt enega od staršev,
2. eden od staršev zapusti otroka,
3. postane eden od staršev na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo.
Pisni dogovor se spremeni, če:
1. nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka v času dopusta za nego in varstvo otroka,
2. se pričakuje rojstvo drugega otroka,
3. nastopijo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba oziroma sprememba zaposlitve).
Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
Če izrabi dopust za nego in varstvo otroka samo eden od staršev, se ne sklene pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena.

Dopust za nego in varstvo otroka se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.

Oba starša ne moreta hkrati izrabljati dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Starša, ki sta prenesla del dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih v obliki polne odsotnosti z dela. Kadar starša izrabita dopust za nego in varstvo otroka po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka.
Delodajalec mora o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka obvestiti pristojni center najkasneje 15 dni po nastopu dopusta. Obvestilu o izrabi dopusta mora priložiti tudi podatke za izračun osnove iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona.
Evidenco o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka vodi delodajalec in center. Delodajalec mora na zahtevo centra, staršev ali druge osebe izdati potrdilo o neizrabljenem prenesenem dopustu za nego in varstvo otroka.

Delavca morata obvestiti svojega delodajalca o spremembi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka v 3 dneh, ko je nastopil razlog za spremembo pisnega dogovora po tem zakonu.
V primeru izrabe prenesenega dopusta mora delavec obvestiti svojega delodajalca o svoji odsotnosti v 3 dneh pred nastopom le-tega, kadar ga izrabi po dnevih, v 15 dneh pred nastopom pa, če ga izrabi v strnjenem nizu.

Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu kot ga imata mati oziroma oče, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.

Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom, ima pravico do posvojiteljskega dopusta:
- za otroka starega od 1 do 4 let v trajanju 150 dni,
- za otroka starega od 4 do 10 let v trajanju 120 dni.
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom nima pravice do posvojiteljskega dopusta, če je za istega otroka izrabila pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka.
Če je bil dopust za nego in varstvo otroka izrabljen v manjšem obsegu kot 150 dni, se prizna dopust v obsegu iz prvega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve izrabe dopusta za nego in varstvo otroka in očetovskega dopusta.
Pravice do posvojiteljskega dopusta nima oseba, če posvoji otroka svojega zakonca.

Posvojiteljski dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela, enega ali obeh staršev hkrati, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 dni oziroma 120 dni.

Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo posvojiteljskega dopusta.

Pravica do starševskega nadomestila obsega:
- porodniško nadomestilo,
- očetovsko nadomestilo,
- nadomestilo za nego in varstvo otroka,
- posvojiteljsko nadomestilo.

Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta.
Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.
Pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.