Ta zakon ureja udeležbo delavcev oziroma delavk (v nadaljnjem besedilu: delavci) pri dobičku družbe in udeležbo v lastništvu družbe, pogodbo o udeležbi pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe, denarno in delniško shemo ter pogoje za pridobitev olajšav pri davkih in prispevkih za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: davčne olajšave).

(1) Ta zakon se uporablja za vse kapitalske družbe, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, razen določb o delniški shemi, ki se uporablja samo za delniške družbe, katerih delnice so uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev.

(2) Ta zakon se uporablja le za udeležbo pri dobičku, pri kateri se lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec v skladu s tem zakonom lahko prejme, ne sme presegati 5.000 eurov.

(3) Ta zakon ureja udeležbo pri dobičku, ki po poteku določenega obdobja omogoča uveljavljanje davčnih olajšav.

(4) Za namen uporabe tega zakona lahko ima družba sklenjeno le eno shemo.

(1) Udeležba pri dobičku po tem zakonu je prostovoljna za delavce in družbo.

(2) Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva.

(1) Pri dobičku morajo biti pod enakimi pogoji udeleženi vsi delavci v skladu s tem zakonom.

(2) Udeležba pri dobičku ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Vsi udeleženci in organi, ki dajo pobudo oziroma sodelujejo pri pripravi in udeležbi pri dobičku, morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. »delavec« je vsaka fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z družbo, ki ima sklenjeno pogodbo iz 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba). Za delavca se ne šteje delavec, ki je hkrati pretežni lastnik družbe. Za pretežnega lastnika družbe se šteje posameznik, ki je neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, na podlagi katerih ima 25 odstotkov glasovalnih pravic ali 25 odstotni delež v kapitalu družbe. Za delavca se prav tako ne šteje član poslovodstva, prokurist in izvršni direktor, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe.
2. »udeležba pri dobičku« je udeležba delavcev pri dobičku in v lastništvu družbe;
3. »dobiček« je čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe;
4. »delež dobička« je dobiček, ki se nameni delitvi delavcem;
5. »pripadajoči znesek dobička« je znesek, izražen v denarju, ki pripada posameznemu delavcu;
6. »organiziran trg vrednostnih papirjev« je organiziran trg vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
7. »poslovodstvo« je poslovodstvo, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
8. »Klirinško depotna družba (v nadaljnjem besedilu: KDD)« je klirinško depotna družba, kakor jo opredeljuje zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje.

(1) Pogodba o udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: pogodba) je pogodba, s katero se uredi pravica delavca do udeležbe pri dobičku in s katero se družba zaveže, da bo delavcem izplačala del dobička v skladu z dogovorjeno denarno ali delniško shemo.

(2) Pogodba mora veljati za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca. Delavec pa ima pravico, da se s pisno izjavo kadarkoli odpove udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: odstop od pogodbe).

(3) Pogodba lahko določa, da mora biti delavec za pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku v delovnem razmerju v družbi najmanj določeno časovno obdobje. Tako določeno obdobje ne sme presegati šestih mesecev (v nadaljnjem besedilu: pogoj delovne dobe).

(4) Pogodba mora vsebovati predvsem:

• pogodbene stranke;
• dogovorjeno shemo udeležbe pri dobičku in delež dobička;
• merila za določitev zneska, namenjenega za razdelitev posameznemu delavcu v posameznem letu, in sicer je treba upoštevati vsaj višino plače in število dni prisotnosti na delu;
• višino obrestne mere, določene v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona;
• rok izplačila pripadajočega zneska;
• če je določen pogoj delovne dobe, dodatna pravila za izračun delovne dobe;
• način in roki za uveljavitev pravic ter posledice pri razpolaganju z delnicami v skladu s 16. členom tega zakona;
• način obveščanja delavcev;
• način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobička ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;
• čas veljavnosti pogodbe.

(1) Pobudo za sklenitev pogodbe lahko dajo družba ali delavci.

(2) Pobudo za sklenitev pogodbe lahko na strani delavcev poda reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(3) V primeru, ko je pobuda dana s strani delavcev, mora poslovodstvo v roku 30 dni od prejema pobude oblikovati svoje mnenje z utemeljitvijo in ga poslati delavcem na način, kot se v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, obvestijo delavci.

(4) Poslovodstvo lahko svoje mnenje z utemeljitvijo pošlje tudi skupščini, da se skupščina do pobude opredeli, ali pa z delavci takoj začne pogajanja za sklenitev pogodbe. Če je poslovodstvo svoje mnenje z utemeljitvijo poslalo skupščini, mora ravnati v skladu s sklepom skupščine.

(5) V postopku za sklenitev pogodbe nastopata na strani družbe poslovodstvo ali osebe, ki jih pooblasti, na strani delavcev pa reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(6) Pogodba je sklenjena, ko jo podpišejo pooblaščene osebe, uporablja pa se za naslednje poslovno leto, šteto od dne sklenitve pogodbe.

(1) Statut oziroma družbena pogodba družbe mora v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku.

(2) Na strani družbe odloča o sklenitvi pogodbe skupščina z navadno večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu za sklenitev pogodbe.

(1) V imenu delavcev sprejme sklep o sklenitvi pogodbe reprezentativni sindikat v družbi.

(2) Če je v družbi organiziranih več reprezentativnih sindikatov, odločajo o sklenitvi pogodbe skupaj.

(3) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe svet delavcev oziroma delavski zaupnik, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata niti sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, odločajo o sklenitvi pogodbe delavci neposredno na zboru delavcev. Sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh delavcev v družbi.

(5) Sklep o sklenitvi pogodbe mora vsebovati tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za sklenitev pogodbe ter skrbnika pogodbe.

(6) Iz zapisnika o sprejetju sklepa iz četrtega odstavka tega člena morajo biti razvidni kraj in datum sestanka zbora delavcev, izid glasovanja in ugotovitev predsedujočega zboru o sprejetju sklepa o sklenitvi pogodbe.

(1) Pravico do udeležbe pri dobičku pridobi delavec, ko je sklenjena pogodba iz 7. člena tega zakona in pod pogoji, ki so določeni s pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pravica do udeležbe pri dobičku).

(2) Na podlagi pogodbe in zakona mora družba glede na stanje na zadnji dan obračunskega obdobja določiti delež dobička.

(3) Na podlagi meril, določenih v pogodbi, in deleža dobička družba vsakemu delavcu določi pripadajoči znesek dobička.

(4) Delavci pridobijo pravico do pripadajočega zneska dobička z dnem sklepa o sprejetju letnega poročila.

(5) Družba mora informacijo o višini pripadajočega zneska dobička sporočiti delavcu najpozneje 30 dni po sprejetju sklepa o potrditvi letnega poročila.