(1) Ta zakon ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javnoveljavne višje strokovne izobrazbe in organizacijo višjih strokovnih šol.

(2) Za vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

(1) Višja strokovna šola (v nadaljnjem besedilu: šola) opravlja naslednje naloge:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje in spretnosti, potrebne za delo in za nadaljnje izobraževanje;
• razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljan);
• razvija in spodbuja zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o integriteti posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) ter razvija in ohranja kulturno tradicijo;
• razvija zavest o pripadnosti evropski kulturi in zgodovini in s tem omogoča mednarodno povezovanje;
• spodbuja vseživljenjsko izobraževanje;
• omogoča razvoj in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti;
• razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje;
• razvija sposobnosti za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih;
• omogoča pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnim standardom.

(2) Šola opravlja razvojne naloge na svojem strokovnem področju.

(1) Učni jezik je slovenski. Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, lahko v tujem jeziku izvajajo:

• dele študijskih programov, če pri tem sodelujejo gostujoči predavatelji ali predavateljice (v nadaljnjem besedilu: predavatelji) ali je vanje vpisano večje število tujih študentov ali študentk (v nadaljnjem besedilu: študenti);
• študijske programe v celoti, če se ti izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

(2) Šole skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega jezika.

(3) Tujcem ali tujkam (v nadaljnjem besedilu: tujci) in Slovencem ali Slovenkam (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

(4) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister ali ministrica, pristojna za višje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Državljani Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani članic Evropske unije se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji.

(2) Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci ali potomke (v nadaljnjem besedilu: potomci) oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.

(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov ob vpisu rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.

(4) Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu z zakonom za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva, državljanov članic Evropske unije ter za tujce, določi minister.

Študentom s posebnimi potrebami se zagotavlja potrebna dodatna oprema in strokovna pomoč v skladu z normativi za financiranje višjih strokovnih šol, lahko pa se jim prilagodi organizacija študija in ocenjevanje po pravilih, ki jih sprejme predavateljski zbor šole.

(1) Javno šolo ustanovi Republika Slovenija kot javni izobraževalni zavod ali kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda.

(2) Zasebno šolo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba. Ustanovi se lahko kot izobraževalni zavod ali kot gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

(1) Organi šole, ki je organizirana kot zavod, so: svet šole, direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(2) Organi šole, ki je organizirana kot organizacijska enota, so: strateški svet, ravnatelj ali ravnateljica (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(3) Če je zasebna šola organizirana kot gospodarska družba, ima poleg organov družbe še: strateški svet, ravnatelja, predavateljski zbor, strokovne aktive, študijsko komisijo ter komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(4) Šole imajo lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.

(1) Svet šole, ki se ustanovi kot izobraževalni zavod, sestavljajo:

• dva predstavnika ali predstavnici (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) ustanovitelja,
• dva predstavnika delodajalcev, ki ju imenuje ustanovitelj,
• pet predstavnikov delavcev šole ter
• dva predstavnika študentov.

(2) Svet šole imenuje in razrešuje direktorja, sprejema razvojni program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, sprejema finančni načrt in zaključni račun šole, obravnava poročila o študijski problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom študenta, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija in komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, študenti oziroma skupnost študentov, ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Šola, ki je organizirana kot enota, ima svoje predstavnike v svetu zavoda oziroma organu upravljanja gospodarske družbe, katerega organizacijska enota je. Po svojem položaju je član ali članica (v nadaljnjem besedilu: član) sveta zavoda predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) strateškega sveta, v njem morajo biti najmanj trije predstavniki študentov. Število predstavnikov v svetu in njegova sestava se določita z aktom o ustanovitvi.

(1) Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let. Sestavljajo ga:

• trije predavatelji šole,
• dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev,
• dva predstavnika študentov,
• en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti).

(2) Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe.

(3) Strateški svet:

• sprejme dolgoročni razvojni program šole,
• predlaga nadstandardne programe,
• predlaga letni delovni načrt šole,
• predlaga finančni načrt šole,
• spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija,
• obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti ter
• opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom.

(4) Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor gospodarske družbe.

(5) Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.

(1) Vodja šole, ki je organizirana kot samostojni zavod, je direktor, vodja šole, ki je organizirana kot enota, pa ravnatelj.

(2) Direktor je pedagoški vodja in poslovodni organ šole ter opravlja naslednje naloge:

• organizira, načrtuje in vodi delo šole,
• pripravlja dolgoročni razvojni program šole,
• skrbi za mednarodno primerljivost šole,
• pripravlja letni delovni in finančni načrt, je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,
• skrbi za kakovostno izvajanje študijskega programa, sodeluje z delodajalci ter sklepa pogodbe o praktičnem izobraževanju študentov,
• je odgovoren za uresničevanje pravic študentov,
• vodi delo predavateljskega zbora,
• imenuje izpitne komisije,
• oblikuje predlog nadstandardnih programov,
• spremlja delo strokovnih delavcev in sodelavcev ali strokovnih delavk in sodelavk (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci in sodelavci), jim svetuje ter spodbuja njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,
• odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede ter predlaga njihovo napredovanje v nazive,
• spodbuja in spremlja delo študentov oziroma študentskega sveta,
• odloča o disciplinskih ukrepih in o izvedbi programov za študente s posebnimi potrebami,
• zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za kakovost in zakonitost dela,
• določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,
• določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

(3) Če je šola organizirana kot organizacijska enota, ravnatelj samostojno opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, razen tistih, ki jih kot poslovodni organ v sodelovanju z njim opravlja direktor zavoda oziroma gospodarske družbe. Direktor zavoda oziroma gospodarske družbe v sodelovanju z ravnateljem:

• usklajuje letni delovni in finančni načrt šole in je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,
• določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,
• določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,
• odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter
• opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

(1) Predavateljski zbor sestavljajo predavatelji šole. Vodi ga direktor oziroma ravnatelj.

(2) Predavateljski zbor:

• obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim delom,
• daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
• daje mnenje k dolgoročnemu razvojnemu programu šole,
• obravnava letno poročilo o kakovosti,
• predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
• odloča o posodobitvah študijskih programov in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
• sprejema pravila za prilagajanje študija študentom s posebnimi potrebami,
• daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja oziroma direktorja,
• daje pobudo za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje k predlogu ravnatelja oziroma direktorja za napredovanje,
• imenuje predavatelje šole,
• sodeluje s študenti in
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(1) Strokovne aktive šole sestavljajo predavatelji istega predmeta oziroma istega predmetnega področja ali sorodnih skupin predmetov.

(2) Strokovni aktiv obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje predavateljskemu zboru predloge za izboljšanje študijskega dela, obravnava pripombe študentov ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

(3) Vodjo strokovnega aktiva imenuje direktor oziroma ravnatelj.

(1) Študijsko komisijo sestavljajo najmanj trije predavatelji šole, vodi pa jo predsednik, ki je eden izmed članov. Člane in predsednika študijske komisije imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.

(2) Študijska komisija obravnava vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem študentov, prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter sprejema merila za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti, ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.

(3) Predavateljski zbor sprejme poslovnik za delovanje študijske komisije.

(4) Študijska komisija pri svojem delu sodeluje s študenti.

(1) Komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti študija sestavljajo predsednik in šest članov, in sicer:

• pet predavateljev šole, tako, da so zastopana vsa študijska področja oziroma vse skupine predmetov, ter
• dva študenta.

(2) Komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti opravlja naslednje naloge:

• ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli,
• vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije,
• načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli,
• sodeluje z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija) in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,
• spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov,
• na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav ter
• pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na svetu nacionalne agencije.

(3) Predsednika in člane komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti imenuje predavateljski zbor.

(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol, ministrstvi, nacionalno agencijo, visokošolskimi zavodi in mednarodnimi združenji pri:

• opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
• uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
• razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
• uvajanju interdisciplinarnega študija,
• promociji višješolskih programov,
• spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
• načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
• podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
• pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
• pripravi in uvajanju skupnih meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
• oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
• sodelovanju z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva,
• zastopanju višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru,
• načrtovanju in izvedbi strokovnih usposabljanj za zaposlene na višjih strokovnih šolah in
• opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom.

(2) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.

(3) Skupnost šol se sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, h kateremu da soglasje minister, ki istočasno določi letno višino sofinanciranja.

(1) Javnoveljavna izobrazba se pridobi po višješolskih študijskih programih in po študijskih programih za izpopolnjevanje, sprejetih po z zakonom predpisanem postopku.

(2) Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.

(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov, ki se sprejemajo v skladu z zakonom.

(2) Na podlagi poklicnih standardov se sprejemajo tudi študijski programi za izpopolnjevanje, kadar omogočajo pridobitev novega naziva strokovne izobrazbe.

(1) Kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister.

(2) Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Šole jo izdajajo v slovenščini in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister,

(3) Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.

(4) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in potrdilo, ki je javna listina.

(5) V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se prizna v skladu z zakonom, s katerim se ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.

(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in v skladu z izhodišči, ki jih v soglasju z ministrom sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Podlaga za pripravo višješolskega študijskega programa so en ali več poklicnih standardov, ki jih sprejme minister, pristojen za delo, na predlog strokovnega sveta.

(2) Izhodišča iz prejšnjega odstavka opredeljujejo načela izbirnosti, modularnosti, programske odprtosti in merila kreditnega vrednotenja, ki so podlaga za izvedbeni študijski program, ki ga določi višja strokovna šola za izvajanje višješolskega študijskega programa. Sestavni del izhodišč so tudi navodila o izvajanju študija na daljavo, s katerimi se določijo pogoji, ki jih mora šola zagotavljati za izvajanje študija na daljavo.

(3) Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi izvedbeni študijski program. Izvedbeni študijski program v skladu z izhodišči določi notranjo členitev modulov na predmete, razporeditev modulov oziroma predmetov po letnikih in izbirne module oziroma predmete.

(4) Višješolski študijski program ima splošni in posebni del.

(5) Splošni del višješolskega študijskega programa vsebuje:

• ime programa,
• naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju in njegovo okrajšavo,
• temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
• trajanje študija,
• pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
• obvezne načine ocenjevanja znanja,
• način in oblike izvajanja študija,
• pogoje za napredovanje po programu in za končanje študija,
• pogoje za prehajanje med programi,
• sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),
• pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
• podatke o mednarodni primerljivosti programa in
• podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.

(6) Posebni del višješolskega študijskega programa vsebuje:

• predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu/European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
• kataloge znanja,
• znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.

(7) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

Študijski programi za izpopolnjevanje imajo splošni in posebni del. Poleg sestavin iz 20. člena tega zakona splošni del vsebuje še podatke o načinu priznavanja pridobljenega znanja in sposobnosti.