(1) Državljani Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani članic Evropske unije se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji.
(2) Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci ali potomke (v nadaljnjem besedilu: potomci) oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.
(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti.
(3) Tuji državljani se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti ali če so sami ali vsaj eden od staršev ali skrbnikov ob vpisu rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.
(4) Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu z zakonom za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva, državljanov članic Evropske unije ter za tujce, določi minister.

Študentom s posebnimi potrebami se zagotavlja potrebna dodatna oprema in strokovna pomoč v skladu z normativi za financiranje višjih strokovnih šol, lahko pa se jim prilagodi organizacija študija in ocenjevanje po pravilih, ki jih sprejme predavateljski zbor šole.

(1) Komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti študija sestavljajo predsednik in šest članov, in sicer:
– pet predavateljev šole, tako, da so zastopana vsa študijska področja oziroma vse skupine predmetov, ter
– dva študenta.
(2) Komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti opravlja naslednje naloge:
– ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli,
– vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije,
– načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli,
– sodeluje s Svetom za evalvacijo visokega šolstva in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,
– sodeluje z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: nacionalna agencija) in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,
– spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov,
– na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav ter
– pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na Svetu za evalvacijo visokega šolstva in Komisiji za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
– pripravlja poročila o evalvaciji za obravnavo na svetu nacionalne agencije.
(3) Predsednika in člane komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti imenuje predavateljski zbor.

(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji pri:
– opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
– pripravi in izvajanju študijskih programov,
– uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
– razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
– uvajanju interdisciplinarnega študija,
– promociji višješolskih programov,
– spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
– načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
– pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
– pripravi izhodišč in prenove višješolskih študijskih programov,
– pripravi in uvajanju skupnih kriterijev za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
– oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– oblikovanju zakonodaje in predpisov, ki urejajo višješolsko izobraževanje,
– oblikovanju mreže šol,
– vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema,
– vzpostavitvi skupne baze publikacij šol in
– z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva.
(2) Skupnost šol predlaga člane Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov, Komisije za imenovanje predavateljev višje strokovne šole in Sveta za evalvacijo visokega šolstva.
(3) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70% vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
(1) Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol, ministrstvi, nacionalno agencijo, visokošolskimi zavodi in mednarodnimi združenji pri:
– opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,
– uvajanju in spremljanju kakovosti dela,
– razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,
– uvajanju interdisciplinarnega študija,
– promociji višješolskih programov,
– spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,
– načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,
– pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,
– pripravi in uvajanju skupnih meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,
– oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– sodelovanju z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva,
– zastopanju višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru,
– načrtovanju in izvedbi strokovnih usposabljanj za zaposlene na višjih strokovnih šolah in
– opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom.
(2) Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
(3) Skupnost šol se sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, h kateremu da soglasje minister, ki istočasno določi letno višino sofinanciranja.

(1) Kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister.
(2) Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Šole jo izdajajo v slovenščini in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister, na predlog komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov.
(3) Diploma in »Priloga k diplomi« sta brezplačni.
(4) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in potrdilo, ki je javna listina.
(5) V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se prizna v skladu z zakonom, s katerim se ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.

(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po skupnih evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in imajo splošni in posebni del.
(2) Splošni del vsebuje:
– ime programa,
– temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– obvezne načine ocenjevanja znanja,
– način in oblike izvajanja študija,
– pogoje za napredovanje po programu in končanje študija,
– pogoje za prehajanje med programi,
– pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa,
– podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
(3) Splošni del vsebuje tudi naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju, in njegovo okrajšavo.
(4) Posebni del vsebuje:
– predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu – European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
– kataloge znanja,
– znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
(5) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
(1) Višješolski študijski programi se oblikujejo po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in v skladu z izhodišči, ki jih v soglasju z ministrom sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Podlaga za pripravo višješolskega študijskega programa so en ali več poklicnih standardov, ki jih sprejme minister, pristojen za delo, na predlog strokovnega sveta.
(2) Izhodišča iz prejšnjega odstavka opredeljujejo načela izbirnosti, modularnosti, programske odprtosti in merila kreditnega vrednotenja, ki so podlaga za izvedbeni študijski program, ki ga določi višja strokovna šola za izvajanje višješolskega študijskega programa. Sestavni del izhodišč so tudi navodila o izvajanju študija na daljavo, s katerimi se določijo pogoji, ki jih mora šola zagotavljati za izvajanje študija na daljavo.
(3) Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi izvedbeni študijski program. Izvedbeni študijski program v skladu z izhodišči določi notranjo členitev modulov na predmete, razporeditev modulov oziroma predmetov po letnikih in izbirne module oziroma predmete.
(4) Višješolski študijski program ima splošni in posebni del.
(5) Splošni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– ime programa,
– naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju in njegovo okrajšavo,
– temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
– obvezne načine ocenjevanja znanja,
– način in oblike izvajanja študija,
– pogoje za napredovanje po programu in za končanje študija,
– pogoje za prehajanje med programi,
– sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),
– pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,
– podatke o mednarodni primerljivosti programa in
– podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.
(6) Posebni del višješolskega študijskega programa vsebuje:
– predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu/European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),
– kataloge znanja,
– znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.
(7) Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

(1) Skupni študijski programi so višješolski študijski programi, ki jih šole iz Republike Slovenije izvajajo z eno ali več šolami iz Republike Slovenije ali iz tujine.
(2) Skupni študijski programi se sprejemajo v skladu z zakonom oziroma izhodišči. ki jih določi Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Pri določanju izhodišč za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov se upoštevajo skupna evropska načela o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju.
(3) Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu, dobi skupno diplomo, v kateri so navedene vse šole, ki sodelujejo pri njegovi izvedbi. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo šole s sporazumom.

(1) Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) imenuje Komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov. Komisija opravlja naslednje naloge:
– izdela strokovna izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje v skladu z zakonom,
– analizira skladnost predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in jih predlaga v sprejem strokovnemu svetu,
– potrjuje ovrednotenje študijskih programov v kreditnem sistemu ECTS,
– obravnava poročila višjih šol o evalvaciji,
– določa merila za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
(3) Komisija za akreditacijo višješolskih študijskih programov ima 11 članov, in sicer:
– enega predstavnika Vlade Republike Slovenije,
– enega strokovnjaka ali strokovnjakinjo (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s področja višjega strokovnega šolstva,
– tri predavatelje šole,
– enega strokovnjaka s področja visokega šolstva,
– dva predstavnika delodajalcev,
– enega predstavnika reprezentativnih sindikatov ter
– dva predstavnika študentov.
(4) Strokovnjaka s področja višjega strokovnega šolstva predlaga strokovni svet. Predavatelje šole ter študente predlagajo šole oziroma skupnost šol, strokovnjaka s področja visokega šolstva visokošolski zavodi, predstavnike delodajalcev pa pristojne zbornice ter združenja.
(5) Predsednik komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet.
(1) Strokovni svet imenuje komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: komisija za akreditacijo). Komisija za akreditacijo ima enajst članov, ki so strokovnjaki s področja višjega strokovnega izobraževanja in jih v imenovanje strokovnemu svetu predlagajo:
– dva člana ministrstvo, pristojno za višje šolstvo,
– enega člana ministrstvo, pristojno za delo,
– tri člane, predavatelje šol, reprezentativni sindikati,
– enega člana visokošolski zavodi,
– dva člana pristojne zbornice ali združenja delodajalcev,
– dva člana Študentska organizacija Slovenije.
(2) Predsednik komisije za akreditacijo je eden izmed članov, imenuje ga strokovni svet. Člani komisije za akreditacijo so imenovani za šest let in so lahko enkrat ponovno imenovani.
(3) Komisija za akreditacijo opravlja naslednje naloge:
– daje mnenje o skladnosti predlogov novih višješolskih študijskih programov in študijskih programov za izpopolnjevanje z izhodišči in ga posreduje strokovnemu svetu,
– daje soglasje k imenovanju oziroma imenuje predavatelje višjih strokovnih šol na predlog višjih strokovnih šol,
– obravnava poročila nacionalne agencije,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(4) Komisija za akreditacijo sodeluje predvsem s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja, javnim zavodom, pristojnim za razvoj poklicnega izobraževanja ter nacionalno agencijo. O svojem delu poroča strokovnemu svetu, ki jo je imenoval.
(5) Analize in strokovne podlage za pripravo mnenja iz prve alineje tretjega odstavka tega člena za komisijo za akreditacijo pripravlja javni zavod, pristojen za razvoj poklicnega izobraževanja.
(6) Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja ministrstvo, pristojno za višje strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1) Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, morajo imeti zagotovljene strokovne delavce in sodelavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister po poprejšnjem mnenju pristojne zbornice oziroma združenja delodajalcev. Predavatelji šole morajo biti imenovani v naziv v skladu s tem zakonom.
(2) Šola mora imeti redno zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja in organizatorja ali organizatorko (v nadaljnjem besedilu: organizator) praktičnega izobraževanja ter referenta ali referentko (v nadaljnjem besedilu: referent) za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci in sodelavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu.
(3) Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente ter prostore za strokovne delavce in sodelavce. Vsi prostori morajo biti na taki lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz tega člena vsakih pet let po uradni dolžnosti preverja ministrstvo.
(1) Šole, ki izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih, morajo imeti izvedbene študijske programe, zagotovljene strokovne delavce, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, ter prostore in opremo, ki jih določi minister po predhodnem mnenju pristojne zbornice ali združenja delodajalcev.
(2) Šola mora imeti zaposlenega direktorja oziroma ravnatelja in organizatorja praktičnega izobraževanja ter referenta za študijske in študentske zadeve, z drugimi strokovnimi delavci pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu. Pogodba o delu se lahko sklene, če je potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje višješolskega študijskega programa in le z osebo, ki ima za opravljanje nalog, ki so predmet pogodbe, ustrezno strokovno izobrazbo.
(3) Šola mora poleg predavalnic, drugih učilnic in laboratorijev imeti ustrezno knjižnico, referat za študente in prostore za strokovne delavce. Vsi prostori morajo biti na lokaciji, ki omogoča nemoteno izvajanje študijskega programa.
(4) Šola mora imeti sklenjene pogodbe z delodajalci, ki zagotavljajo praktično izobraževanje rednih študentov. Pri delodajalcih mora imeti zagotovljena tudi študijska mesta za praktično izobraževanje najmanj za polovico predvidenega števila izrednih študentov.
(5) Ministrstvo vsakih pet let po uradni dolžnosti, na predlog nacionalne agencije ali inšpektorata, pristojnega za šolstvo pa tudi prej, ponovno preverja izpolnjevanje pogojev (v nadaljnjem besedilu: ponovna akreditacija).