(1) Enote vzajemnega sklada lahko v državi članici gostiteljici trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(2) Določbe tega oddelka, ki veljajo za družbo za upravljanje, se smiselno uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(3) Za družbo za upravljanje, ki v državi članici gostiteljici ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot vzajemnih skladov, se ne uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.