(1) Ta kolektivna pogodba obsega obligacijski in normativni del ter tarifno prilogo.

(2) Obligacijski del ureja pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe in način mirnega reševanja sporov.

(3) Normativni del ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev iz delovnih razmerij.

(4) V tarifni prilogi, ki je sestavni del normativnega dela te pogodbe, se določajo najnižje osnovne plače, druge vrste plačil in povračil stroškov v zvezi z delom.

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov kolektivne pogodbe, ki ob upoštevanju kriterija najtesnejše zveze opravljajo tekstilno, oblačilno, usnjarsko ali usnjarsko predelovalno dejavnost kot pretežno dejavnost na pridobiten način in je to dejavnost mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi dejavnosti, kakor jih opredeljuje Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07):

• 13.100 – Priprava in predenje tekstilnih vlaken
• 13.200 – Tkanje tekstilij
• 13.300 – Dodelava tekstilij
• 13.910 – Proizvodnja pletenih in kvačkanih materialov
• 13.920 – Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil
• 13.930 – Proizvodnja preprog
• 13.940 – Proizvodnja vrvi, vrvic in mrež
• 13.950 – Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih, razen oblačil
• 13.960 – Proizvodnja tehničnega in industrijskega tekstila
• 13.990 – Proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij
• 14.110 – Proizvodnja usnjenih oblačil
• 14.120 – Proizvodnja delovnih oblačil
• 14.130 – Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil
• 14.140 – Proizvodnja spodnjega perila
• 14.190 – Proizvodnja drugih oblačil, pokrival ter dodatkov
• 14.200 – Proizvodnja krznenih izdelkov
• 14.310 – Proizvodnja nogavic
• 14.390 – Proizvodnja drugih pletenih in kvačkanih oblačil
• 15.110 – Strojenje in dodelava usnja in krzna
• 15.120 – Proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov
• 15.200 – Proizvodnja obutve.

(2) Pri določanju kriterija najtesnejše zveze se poleg pretežne dejavnosti upoštevajo tudi spremljevalne dejavnosti, specifika dejavnosti in značilnosti delovnih in proizvodnih procesov.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 3. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije.

(2) Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce, prokuriste in vodilne delavce, razen če s pogodbo o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno.

(3) Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki pri delodajalcih kot uporabnikih opravljajo delo na podlagi napotila delodajalca, pri katerem so v delovnem razmerju, in sicer glede tistih pravic, obveznosti in odgovornosti in v obsegu, kot to določa zakon.

(4) Kolektivna pogodba se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju. Kolektivna pogodba velja tudi za vajence v obsegu, kot to določa zakon.

(1) Kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.

(2) Kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne prvi dan naslednjega meseca po objavi.

(3) Kolektivno pogodbo lahko odpove katerakoli pogodbena stranka kadarkoli s šestmesečnim odpovednim rokom. Odpoved kolektivne pogodbe mora biti nasprotni stranki poslana v pisni obliki in objavljena v Uradnem listu RS.

(4) V primeru odpovedi se normativni del kolektivne pogodbe uporablja še šest mesecev po izteku odpovednega roka iz tretjega odstavka tega člena. Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo tudi dlje, če se stranki kolektivne pogodbe o tem dogovorita.

(5) Tarifna priloga se sklene za obdobje, ki ne sme biti krajše od enega leta. Če stranki kolektivne pogodbe ne skleneta nove tarifne priloge, se njena uporaba podaljša za eno leto.

(6) Za spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe se uporabljajo določila Zakona o kolektivnih pogodbah.

(7) Pogodbeni stranki se dogovorita, da se kolektivni spori rešujejo na način in po postopku, določenem z Zakonom o kolektivnih pogodbah.

(1) Stranki kolektivne pogodbe v 60 dneh po uveljavitvi te kolektivne pogodbe imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero vsaka stranka imenuje po dva člana, predsednika pa imenujeta sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov za delovno pravo.

(2) Komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejema razlage določb te kolektivne pogodbe soglasno. Tako sprejeta razlaga ima naravo stališča oziroma priporočila, lahko pa se uporabi kot podlaga za ustrezno spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.

(3) Stranki kolektivne pogodbe se sporazumeta, da se stališča in priporočila komisije za razlago objavijo na običajen način, kot obveščata svoje člane.

Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v primerih in pod pogoji, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov.

Delodajalec mora delavce seznaniti o tem, katere zaposlene je pooblastil za odločanje o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

(1) Naloge delavca se določijo v opisu delovnega mesta ali vrste del. Delovna mesta ali vrsta del se razvrščajo v devet tarifnih razredov upoštevajoč zlasti zahtevnost dela. Delovna mesta ali vrsta del posameznih tarifnih razredov se lahko v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih pri delodajalcih razvrščajo v posamezne plačilne razrede ali skupine, kar je v domeni delodajalca.

(2) V nadaljnjem besedilu te kolektivne pogodbe se za opredelitev nalog delavca uporablja le pojem delovnega mesta, besedilo pa velja smiselno enako tudi za primer, ko so naloge delavca pri delodajalcu določene z vrsto dela.

(3) Razvrstitev delovnih mest ali vrste del v tarifne razrede je razvidna iz akta o sistemizaciji delovnih mest ali vrste del.

(4) Tarifni razredi so naslednji:

• 1. tarifni razred (enostavna dela). Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje končana osnovna šola.
• 2. tarifni razred (manj zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji, ustrezna poklicna kvalifikacija oziroma 18 mesecev javno priznanega poklicnega izobraževanja.
• 3. tarifni razred (srednje zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahtevata najmanj dve leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezna poklicna kvalifikacija.
• 4. tarifni razred (zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahtevajo najmanj tri leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
• 22. tarifni razred (bolj zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahtevajo tri leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski in poslovodski izpit, ali delovna mesta, za katera se zahteva štiri ali pet let javno priznanega strokovnega izobraževanja ali matura splošne gimnazije in poklicni tečaj.
• 6. tarifni razred (zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba in visokošolski strokovni program I. bolonjska stopnja.
• 7. tarifni razred (visoko zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, ali delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba ali univerzitetni program po I. bolonjski stopnji ali magisterij stroke po II. bolonjski stopnji.
• 8. tarifni razred (najbolj zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem ali strokovnem izobraževanju.
• 9. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela). Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

(5) Delodajalec uskladi razvrstitev v tarifne razrede v podjetju z razvrstitvijo po tej kolektivni pogodbi v razumnem roku.

(1) Delodajalec je dolžan vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki se zaposluje pri njem, najmanj tri (3) delovne dni pred predvidenim dnem sklenitve pogodbe.

(2) Če delodajalec delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto ali drugo delovno mesto, s katero nadomešča veljavno pogodbo o zaposlitvi ali aneks k pogodbi o zaposlitvi, se mora delavec opredeliti do ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi in ju podpisati ali odkloniti najkasneje v petih delovnih dneh od prejema ponudbe.

(3) Ob sklenitvi vsebuje pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon, še takratno razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred. Podatek o razvrstitvi v tarifni razred je informativne narave.

(1) Delavec je dolžan opravljati drugo delo v teh primerih:

• zaradi nenadnega zmanjšanja ali povečanja obsega dela,
• zaradi nadomeščanja drugega delavca,
• zaradi nenadne okvare strojev (postrojenj) in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
• zaradi izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
• zaradi nalog v zvezi z rednimi in izrednimi inventurnimi popisi,
• v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(2) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.

(3) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela prejeti pisni nalog za drugo delo, razen ob napotitvi na drugo delo za krajši čas. Krajši čas ne sme biti daljši od petih delovnih dni.

(4) Delavec lahko opravlja drugo delo po določbah tega člena največ 30 delovnih dni zaporedoma in ne več kot 60 delovnih dni v enem koledarskem letu.

(5) Za čas opravljanja drugega dela delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.

(1) Če delodajalec uvaja nadzor nad delom delavcev s tehničnimi sredstvi (video in avdio napravami) ter nadzor nad uporabo komunikacijskih in telekomunikacijskih sredstev, ki jih delavci uporabljajo pri svojem delu, se mora pred uvedbo tega nadzora posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu.

(2) Posvetovanje mora zajeti način, oblike in postopke nadzora. Posvetovanje mora biti opravljeno tudi, če delodajalec spreminja in dopolnjuje način, oblike in postopke nadzora.

(3) Če delodajalec s splošnim aktom ureja nadzor nad delom delavcev ter način, oblike in postopke nadzora, mora pred sprejemom splošnega akta opraviti posvetovanje z reprezentativnimi sindikati.

(4) Posvetovanje mora biti opravljeno v rokih, ki jih zakon določa za posvetovanje delodajalca s sindikatom.

(5) Vsak delavec mora biti vnaprej pisno seznanjen z načinom, oblikami in postopki nadzora nad delovnim mestom in sredstvi za delo, ki jih uporablja pri svojem delu.

(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, ko delodajalec uvaja oblike osebnega nadzora delavcev.

(7) Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov za počitek in osebne potrebe delavcev oziroma prostorov, v katerih se ne opravlja delovni in poslovni proces.

(1) Za projektno delo se šteje delo, za katero so izpolnjeni ti kriteriji:

• vezanost na program, ki se samostojno prične in zaključi,
• časovni okvir,
• opredeljen postopek priprave, izvedbe in spremljanje projekta.

(2) Manjši delodajalci lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve, ki jih določa 52. člen Zakona o delovnih razmerjih.

(1) Daljši odpovedni rok, kot ga določa zakon v primeru odpovedi delavca, velja, če sta se tako dogovorili stranki pogodbe o zaposlitvi ali to določa akt ali kolektivna pogodba pri delodajalcu, ne more pa biti daljši od 60 dni za delavce IV. in V. tarifnega razreda in ne daljši od 120 dni za delavce od VI. tarifnega razreda dalje.

(2) Z dnem uveljavitve in začetka uporabe zakona, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti in bo uveljavil spremembo pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, se 120-dnevni odpovedni rok iz prejšnjega odstavka skrajša na 90 dni.

Ne glede na to, ali pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delodajalec ali delavec, za vse vrste odpovedi pri manjšem delodajalcu veljajo polovični odpovedni roki, ki jih določata zakon in ta pogodba, razen če se ne dogovorita drugače, vendar odpovedni rok ne sme biti krajši od 30 dni.

(1) Pisno opozorilo delodajalca delavcu, da mu lahko v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, mora vsebovati navedbo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti.

(2) Pisno opozorilo velja 18 mesecev od dneva njegove vročitve delavcu. Po preteku 18-ih mesecev delodajalec brez ponovnega pisnega opozorila delavcu ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

(1) Delodajalec je ob vročitvi obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga oziroma ob vročitvi vabila na zagovor (v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe) delavca dolžan seznaniti z njegovo pravico, da ima kot član sindikata od delodajalca pravico zahtevati, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat, katerega član je.

(2) Hkrati s seznanitvijo z njegovo pravico določi delodajalec delavcu rok, v katerem lahko od delodajalca zahteva, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat. Rok ne more biti krajši od enega dne.

(3) Pisno obvestilo sindikatu mora vsebovati navedbo razlogov za odpoved in pravno podlago za nameravano odpoved.

(4) Pooblaščeni predstavnik sindikata ima na podlagi pooblastila delavca pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki jo je delodajalec zbral za dokazovanje utemeljenosti in resnosti razlogov za odpoved.

(1) Delodajalec je dolžan delavcu izplačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti najkasneje ob zapadlosti v izplačilo plače ali nadomestila plače za zadnji mesec delovnega razmerja.

(2) Višina odpravnine, ki pripada delavcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, lahko presega desetkratnik osnove iz Zakona o delovnih razmerjih.

Pripravništvo se lahko sklene z delavcem, ki po končanem izobraževanju prvič sklene pogodbo o zaposlitvi za dela, razvrščena najmanj v IV. tarifni razred ali višje tarifne razrede.

(1) Za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja pripravništvo največ 6 mesecev, za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev in za dela VII. ali višje stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša za čas opravičene odsotnosti pripravnika z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost z dela nad 20 delovnih dni.

(3) Pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (nad VII. stopnjo).

(4) Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na mentorjev predlog skrajša pripravniška doba, vendar ne za več kot polovico njenega prvotno določenega trajanja.

(1) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor. Izdela se program pripravništva, po katerem se pripravnik usposablja.

(2) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik oziroma najmanj VII. stopnjo za pripravnike z VIII. in IX. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj tri leta delovnih izkušenj.

(3) Mentor je lahko tudi oseba, ki ni zaposlena pri delodajalcu.

(1) Mentor je dolžan:

• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter z delovnimi postopki,
• uvajati pripravnika v študij strokovne literature in delovne dokumentacije,
• sodelovati pri pripravniškem izpitu,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(2) Pripravnik brez pozitivnega mnenja mentorja ne more opravljati pripravniškega izpita.

Pred iztekom pripravniške dobe opravlja pripravnik pripravniški izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva, pred komisijo za pripravniški izpit.

(1) Komisijo za pripravniški izpit sestavljata predsednik in dva člana. Predsednik komisije za pripravniški izpit mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik, oziroma najmanj VII. stopnjo za pripravnike z VIII. in IX. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj tri leta delovnih izkušenj.

(2) Če pri delodajalcu ni dovolj ustreznih strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za pripravniški izpit imenuje tudi zunanje strokovnjake.

(3) Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ne more biti predsednik komisije ali njen član.

(1) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal, ter splošnih znanj.

(2) Komisija za pripravniški izpit oceni pripravniško nalogo z oceno, ki se glasi »opravil« – »ni opravil«, in jo sporoči pripravniku takoj po končanem izpitu.

(3) O poteku in rezultatu pripravniškega izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in oba člana komisije.

(4) Pripravnika je potrebno vsaj 10 dni pred dnevom izpita obvestiti o datumu, času in kraju opravljanja pripravniškega izpita.

(1) Pripravnik, ki prvič ne opravi pripravniškega izpita, ga lahko ponovi v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva neuspešnega opravljanja izpita in ne daljši od 45 dni od dneva neuspešnega opravljanja dela izpita.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka določi izpitna komisija takoj po neuspešno opravljenem izpitu.

(3) Komisija hkrati z določitvijo roka določi tudi, ali pripravnik ponavlja pripravniški izpit v celoti ali samo njegov del.

Šteje se, da pripravnik ni opravil pripravniškega izpita, če brez opravičljivega razloga določenega dne ne opravlja izpita, ponovitve izpita ali ponovitve dela izpita oziroma neopravičeno odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita.