Ta uredba ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).

Če je zaposleni napoten na službeno potovanje v okviru sodelovanja v programu evropske ali druge mednarodne organizacije, ki financira takšno sodelovanje, se upravičenost in višina povračil ugotavljata na način, ki je določen s pravili te organizacije.

Zaposleni je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujino, če potuje na podlagi naloga za službeno potovanje.

Povračilo stroškov za službeno potovanje v tujino zajema:

• dnevnico kot povračilo stroškov prehrane,
• povračilo stroškov za prenočišče,
• povračilo stroškov prevoza,
• povračilo parkirnine,
• povračilo drugih stroškov, vezanih na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.

Zneski dnevnic za službena potovanja v posamezne države oziroma mesta so določeni v prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Če je znesek dnevnice določen za konkretno mesto iz priloge te uredbe, se ne glede na znesek dnevnice, ki je določen za državo, v kateri se to mesto nahaja, upošteva znesek dnevnice, določen za to mesto. Obračunski enoti za določitev zneskov dnevnic za posamezne države oziroma mesta iz priloge te uredbe sta ameriški dolar in euro (v nadaljnjem besedilu: EUR).

Stroški za službena potovanja se povrnejo v valuti obračuna naloga za službeno potovanje ali v domači valuti, preračunano po referenčnih tečajih Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB), ki jih objavlja Banka Slovenije, veljavnih na zadnji dan potovanja.

Valuta obračuna je valuta države oziroma ene od držav, v katero oziroma v katere je posamezno službeno potovanja opravljeno, če gre za države, katerih valute so na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije oziroma valuta iz prvega odstavka tega člena. Za preračun stroškov iz valut držav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj s tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni za potrebe obračuna stroškov predloži dokazilo o zamenjavi v valute iz prejšnjega stavka, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti menjalno razmerje (menjalni listek), se izkazani tečaj zamenjave pri obračunu upošteva.

Vsi stroški posameznega službenega potovanja se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan potovanja, preostali stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan izstavitve listine, ki izkazuje nastali strošek.

Valuta obračuna za posamezno službeno potovanje v tujino je lahko samo ena, v tej valuti se izplača tudi akontacija.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se stroški, izkazani oziroma nastali v Republiki Sloveniji, in kilometrina iz 15. člena te uredbe obračunajo in izplačajo v EUR.

Izplačila povračil stroškov oziroma akontacij za službena potovanja, kjer je valuta izplačila EUR, se praviloma opravijo z nakazilom na osebni račun zaposlenega.

Dnevnice, ki veljajo za državo, v katero se službeno potuje, se obračunajo za celoten čas trajanja službenega potovanja, ki se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Na tej podlagi se najprej ugotovi število celih dnevnic za vsakih 24 ur potovanja, za preostanek ur pa se dnevnica ugotovi v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe.

Če se službeno potuje v več držav, se dnevnice obračunajo po določbah 4., 7. in 8. člena te uredbe, pri čemer število obračunanih dnevnic ne sme presegati števila dnevnic glede na skupno trajanje službenega potovanja.

Za službeno potovanje v tujino, ki traja nad 14 do 24 ur, se obračuna cela dnevnica.

Za službeno potovanje v tujino, ki traja nad 10 ur do 14 ur, se obračuna 75 odstotkov dnevnice.

Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20 odstotkov pripadajoče dnevnice iz 7. člena te uredbe. Šteje se, da za odsotnost nad 14 do 24 ur pripadajo trije obroki prehrane, za odsotnost nad 10 do 14 ur pa dva obroka.

Pri odsotnosti nad 14 do 24 ur se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 10%, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe.

Pri odsotnosti nad 10 do 14 ur se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 15%, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa po 40% od pripadajoče dnevnice iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.