14. člen
(insolventnost)
(1) Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,
2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
(3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
(4) Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot tri mesece zamuja:
1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,
2. pri dolžniku, ki je potrošnik:
– če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
– če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
(3) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
(4) Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot tri mesece zamuja:
1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
114. člen
(predpisi o upraviteljih)
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše:
1. program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja,
2. tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja,
3. podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona,
4. podrobnejša pravila o vodenju seznama upraviteljev,
5. podrobnejša pravila o vsebini in načinu obveščanja po petem in šestem odstavku 113. člena tega zakona.
(2) V predpisu, s katerim predpiše tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja ter podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona, minister, pristojen za pravosodje, določi tudi maksimalne zneske, ki jih nagrada, pavšalno nadomestilo, povrnitev stroškov ali pavšalni znesek za kritje drugih stroškov v posameznem primeru ne smejo preseči.
(3) Vrhovno sodišče zbira podatke o pravnomočno odmerjenih zneskih iz prejšnjega odstavka in jih s poročilom, ki vsebuje ugotovitve, ki izhajajo iz sodne prakse, do 30. junija za preteklo leto posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in Državnemu zboru.
1. program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja,
2. tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja,
3. podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona,
4. podrobnejša pravila o vodenju seznama upraviteljev,
5. podrobnejša pravila o vsebini in načinu obveščanja po petem in šestem odstavku 113. člena tega zakona.
(2) V predpisu, s katerim predpiše tarifo za odmero nagrade upravitelja in pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja ter podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen upravitelj, in o pavšalnem znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, iz 3. točke 233. člena tega zakona, minister, pristojen za pravosodje, določi tudi maksimalne zneske, ki jih nagrada, pavšalno nadomestilo, povrnitev stroškov ali pavšalni znesek za kritje drugih stroškov v posameznem primeru ne smejo preseči.
(3) Vrhovno sodišče zbira podatke o pravnomočno odmerjenih zneskih iz prejšnjega odstavka in jih s poročilom, ki vsebuje ugotovitve, ki izhajajo iz sodne prakse, do 30. junija za preteklo leto posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in Državnemu zboru.
236. člen
(zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Dolžnik lahko v roku iz drugega odstavka 235. člena tega zakona zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (v nadaljnjem besedilu: zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka).
(2) Dolžnik mora zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti: 1. poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona, in 2. v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
2) Dolžnik mora zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti:
1. izjavo poslovodstva, da
– dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in
– bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
2. poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov;
3. poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona in
4. v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
(3) Če zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži te listine.
(4) Roka iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(5) Če dolžnik v roku iz tretjega odstavka tega člena ne ravna po sklepu o dopolnitvi zahteve, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
1. izjavo poslovodstva, da
– dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in
– bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
2. poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave iz prejšnje točke, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov;
3. poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona in
4. v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona dokaz o objavi sklica skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
(3) Če zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži te listine.
(4) Roka iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(5) Če dolžnik v roku iz tretjega odstavka tega člena ne ravna po sklepu o dopolnitvi zahteve, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
237. člen
(odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka) za dva meseca, če:
1. je bila zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložena v roku iz prvega odstavka 236. člena tega zakona in
2. so ji priložene listine iz drugega odstavka 236. člena tega zakona, iz katerih izhaja:
– da dolžnik ne zamuja s plačili obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 236. člena tega zakona in jih bo sposoben pravočasno plačevati tudi v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka,
– da je dal o tem pooblaščeni revizor v poročilu iz 2. točke prvega odstavka 236. člena tega zakona mnenje brez pridržkov,
– da je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena tega zakona, in
– v primeru iz prvega odstavka 36. člena tega zakona: da je poslovodstvo dolžnika objavilo sklic skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona.
(2) Dvomesečno obdobje odložitve iz prvega odstavka tega člena začne teči naslednji dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka 236. člena tega zakona.
(3) V izreku sklepa o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora biti naveden zadnji dan dvomesečnega obdobja odložitve iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sodišče mora sklep o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka izdati v treh delovnih dneh.
(5) Rok iz četrtega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi zahteve iz tretjega odstavka 236. člena tega zakona: od prejema dopolnitve zahteve,
2. v drugih primerih: od prejema zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
(6) Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni ovira za izdajo začasne odredbe po 240. členu tega zakona.
237.a člen
(poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 237. člena tega zakona.
(2) Sodišče s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka imenuje upravitelja.
(3) Upravitelj mora nadzorovati poslovanje dolžnika v obsegu, potrebnem za preverjanje razlogov za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz petega odstavka tega člena.
(4) Dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po tretjem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
(5) Sodišče na predlogu upravitelja ali upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, prekliče odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: preklic odložitve) in začne stečajni postopek, če dolžnik:
1. krši prepovedi iz prvega ali tretjega odstavka 34. člena tega zakona,
2. zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ali
3. upravitelju ne omogoči izvajanja nadzora v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(6) Upravitelj mora naslednji delovni dan po dnevu, ko ugotovi, da obstaja razlog iz prejšnjega odstavka tega člena, vložiti predlog za preklic odložitve.
(7) Sodišče mora predlog za preklic odložitve vročiti dolžniku naslednji delovni dan po njegovem prejemu.
(8) Dolžnik lahko v treh delovnih dneh po prejemu predloga za preklic odložitve ugovarja, da razlog iz petega odstavka tega člena ne obstaja. Ugovoru mora predlagati dokaze o tem in mu priložiti listinske dokaze, na katere se sklicuje.
(9) Če dolžnik v roku iz osmega odstavka tega člena ne vloži ugovora ali v ugovoru ne predlaga dokazov o tem, da razlog za preklic ne obstaja, ali mu ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da ta razlog obstaja, in mora sodišče naslednji delovni dan po poteku tega roka preklicati odložitev in začeti stečajni postopek.
(10) Če dolžnik v roku iz osmega odstavka tega člena vloži ugovor, v katerem predlaga dokaze o tem, da razlog za preklic ne obstaja, in mu priloži listinske dokaze, na katere se sklicuje, mora sodišče naslednji delovni dan razpisati narok za obravnavo ugovora za dan, ki ne sme biti poznejši od osmih dni po prejemu ugovora.
(11) Za narok iz desetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek 239. člena tega zakona.
(12) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru, v treh delovnih dneh po koncu naroka iz desetega odstavka tega člena.
(13) Če sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek, upravitelj, ki je bil imenovan po drugem odstavku tega člena, nadaljuje z delom kot upravitelj v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku.
(14) Za nagrado upravitelja za nadzor po drugem odstavku tega člena se smiselno uporabljajo pravila o nadomestilu iz 4. točke drugega odstavka 103. člena tega zakona.
(15) Če sodišče v primeru iz četrtega odstavka 238. člena tega zakona zavrne upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:
1. sodišče razreši upravitelja, ki je bil imenovan po drugem odstavku tega člena,
2. se nagrada upravitelja in stroški, do povrnitve katerih je upravičen, plačajo v breme predujma, ki ga je založil upnik v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka, in
3. sodišče s sklepom o zavrnitvi upnikovega predloga naloži dolžniku, da upniku plača znesek v višini predujma, ki je bil porabljen po 1. točki tega odstavka.
(2) Sodišče s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka imenuje upravitelja.
(3) Upravitelj mora nadzorovati poslovanje dolžnika v obsegu, potrebnem za preverjanje razlogov za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz petega odstavka tega člena.
(4) Dolžnik mora upravitelju dati vse informacije, potrebne za nadzor po tretjem odstavku tega člena, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.
(5) Sodišče na predlogu upravitelja ali upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, prekliče odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: preklic odložitve) in začne stečajni postopek, če dolžnik:
1. krši prepovedi iz prvega ali tretjega odstavka 34. člena tega zakona,
2. zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ali
3. upravitelju ne omogoči izvajanja nadzora v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(6) Upravitelj mora naslednji delovni dan po dnevu, ko ugotovi, da obstaja razlog iz prejšnjega odstavka tega člena, vložiti predlog za preklic odložitve.
(7) Sodišče mora predlog za preklic odložitve vročiti dolžniku naslednji delovni dan po njegovem prejemu.
(8) Dolžnik lahko v treh delovnih dneh po prejemu predloga za preklic odložitve ugovarja, da razlog iz petega odstavka tega člena ne obstaja. Ugovoru mora predlagati dokaze o tem in mu priložiti listinske dokaze, na katere se sklicuje.
(9) Če dolžnik v roku iz osmega odstavka tega člena ne vloži ugovora ali v ugovoru ne predlaga dokazov o tem, da razlog za preklic ne obstaja, ali mu ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da ta razlog obstaja, in mora sodišče naslednji delovni dan po poteku tega roka preklicati odložitev in začeti stečajni postopek.
(10) Če dolžnik v roku iz osmega odstavka tega člena vloži ugovor, v katerem predlaga dokaze o tem, da razlog za preklic ne obstaja, in mu priloži listinske dokaze, na katere se sklicuje, mora sodišče naslednji delovni dan razpisati narok za obravnavo ugovora za dan, ki ne sme biti poznejši od osmih dni po prejemu ugovora.
(11) Za narok iz desetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tretji do peti odstavek 239. člena tega zakona.
(12) Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru, v treh delovnih dneh po koncu naroka iz desetega odstavka tega člena.
(13) Če sodišče nad dolžnikom začne postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek, upravitelj, ki je bil imenovan po drugem odstavku tega člena, nadaljuje z delom kot upravitelj v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku.
(14) Za nagrado upravitelja za nadzor po drugem odstavku tega člena se smiselno uporabljajo pravila o nadomestilu iz 4. točke drugega odstavka 103. člena tega zakona.
(15) Če sodišče v primeru iz četrtega odstavka 238. člena tega zakona zavrne upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:
1. sodišče razreši upravitelja, ki je bil imenovan po drugem odstavku tega člena,
2. se nagrada upravitelja in stroški, do povrnitve katerih je upravičen, plačajo v breme predujma, ki ga je založil upnik v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka, in
3. sodišče s sklepom o zavrnitvi upnikovega predloga naloži dolžniku, da upniku plača znesek v višini predujma, ki je bil porabljen po 1. točki tega odstavka.
Povezani predpisi