Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:
– Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);
– Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L št. 21 z dne 28. 1. 2015, str. 1);
– Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49).
–del Direktive Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L št. 193 z dne 19. julija 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (UL L 144 z dne 7. junija 2017, str. 1).
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:
– Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);
– Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011, str. 8), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L št. 21 z dne 28. 1. 2015, str. 1);
– Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str. 49).
–
6. člen
(poslovna enota nerezidenta)
(1) Poslovna enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot12 šest mesecev.
(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.
(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.
(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih nerezident sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb. Pogodbe iz prvega stavka se sklenejo v imenu nerezidenta ali za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima nerezident v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali za storitve, ki jih nerezident opravlja. Ta odstavek se ne uporablja, če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejeni na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.
(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu enega ali več nerezidentov, s katerimi je tesno povezan.
(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kotdvanajst šest mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1. pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2. gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot
(3) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih nerezident sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb. Pogodbe iz prvega stavka se sklenejo v imenu nerezidenta ali za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima nerezident v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali za storitve, ki jih nerezident opravlja. Ta odstavek se ne uporablja, če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejeni na tiste iz 7. člena tega zakona, zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.
(4) Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu enega ali več nerezidentov, s katerimi je tesno povezan.
(5) Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot
7. člen
(kraj poslovanja, ki ni poslovna enota)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
1. uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
2. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
3. vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;
4. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;
5. vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov zase;
6. vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega odstavka.
(2) Kraj poslovanja iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če je taka dejavnost ali v primeru 6. točke prejšnjega odstavka celotna dejavnost kraja poslovanja pripravljalna ali pomožna.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za kraj poslovanja, ki ga uporablja ali vzdržuje nerezident, če ta nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident, opravlja poslovne dejavnosti na istem ali drugem kraju v Sloveniji, pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata ta dva nerezidenta na istem kraju ali isti nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident na dveh krajih, dopolnilne funkcije, ki so del celovitega poslovanja, in:
a) v skladu s 6. členom tega zakona ta kraj ali drug kraj pomeni poslovno enoto za nerezidenta ali z njim tesno povezanega drugega nerezidenta oziroma rezidenta, ali
b) celotna dejavnost, ki je posledica kombinacije dejavnosti, ki jih opravljata oba nerezidenta na istem kraju ali isti nerezident ali z njim tesno povezan drug nerezident oziroma rezident na dveh krajih, ni pripravljalna ali pomožna.
(4) Za namene 6. in 7. člena tega zakona je posrednik ali nerezident tesno povezan z drugim nerezidentom oziroma rezidentom, če ima na podlagi vseh ustreznih dejstev in okoliščin eden nadzor nad drugim ali pa sta oba pod nadzorom istih posrednikov ali nerezidentov. V vsakem primeru se posrednik ali nerezident šteje za tesno povezanega z drugim nerezidentom oziroma rezidentom, če ima eden neposredno ali posredno več kakor 50 % upravičenega deleža v drugem (ali v primeru družbe več kakor 50 % seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) ali če ima drug posrednik ali nerezident neposredno ali posredno več kakor 50 % upravičenega deleža (ali v primeru družbe več kakor 50 % seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) v posredniku in nerezidentu ali teh dveh nerezidentih oziroma rezidentih.
III. VIR DOHODKOV
8. člen
(vir dohodkov)
(1) Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli določbi drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.
(2) Dohodki rezidenta, razen dohodka doseženega v poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami četrtega do štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije, imajo vir v Sloveniji.
(3) Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji.
(4) Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji.
(5) Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v Sloveniji.
(6) Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
(7) Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(8) Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(9) Dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji ima vir v Sloveniji.
(10) Dobiček od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in premoženja iz petega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(11) Dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb iz šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(12) Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji.
(13) Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(14) Dobiček iz desetega odstavka tega člena je tudi dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico vrednostiizhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji je kadarkoli v obdobju 365 dni pred odsvojitvijo izhajalo neposredno ali posredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.
(15) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven Slovenije.
(2) Dohodki rezidenta, razen dohodka doseženega v poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami četrtega do štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije, imajo vir v Sloveniji.
(3) Dohodek nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji.
(4) Dohodki od nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji.
(5) Dohodki od izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v Sloveniji.
(6) Dividende, vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.
(7) Obresti imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(8) Dohodki od uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(9) Dobiček od odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji ima vir v Sloveniji.
(10) Dobiček od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in premoženja iz petega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(11) Dobiček od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb iz šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(12) Dohodki od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji.
(13) Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(14) Dobiček iz desetega odstavka tega člena je tudi dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico vrednosti
(15) Dohodki po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven Slovenije.
VII.b PRAVILO O OMEJEVANJU PRIZNAVANJA OBRESTI
54.c člen
(pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene
)
)
(1) Kot odhodek se zavezancu, ki ima povezano osebo, v davčnem obdobju, v katerem nastanejo, priznajo presežni stroški izposojanja do višjega zneska, in sicer:
– 30 % dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA), ali
– 1.000.000 eurov.
(2) Za povezano osebo iz prejšnjega odstavka se šteje:
– oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe;
– posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva v kapitalu zavezanca ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(3) Če je posameznik ali oseba neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več v zavezancu in v eni osebi ali več osebah, se vse te osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezano osebo.
(4) EBITDA iz prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se dohodku, za katerega se plača davek od dohodkov pravnih oseb v skladu s tem zakonom, ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski presežnih stroškov izposojanja in za davek prilagojeni zneski za amortizacijo. Dohodek, ki je izvzet iz obdavčitve, je izključen iz izračuna EBITDA zavezanca. Iz EBITDA so izvzeti tudi dohodki, ki izhajajo iz dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta.
(5) Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se šteje znesek, za katerega odbitni stroški izposojanja zavezanca presegajo obdavčljive prihodke od obresti ali druge ekonomsko enakovredne obdavčljive prihodke, ki jih prejme zavezanec.
(6) Za stroške izposojanja po tem členu se štejejo odhodki za obresti od vseh oblik dolgov, drugi stroški, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in stroškom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev vključno:
a) s plačili v okviru posojil z udeležbo pri dobičku,
b) pripisane obresti za instrumente, kot so zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice,
c) zneski v okviru alternativnih shem financiranja, primeroma islamsko bančništvo,
č) finančni stroški plačil za finančni zakup,
d) kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev izkazanih v bilanci stanja, ali amortizacija kapitaliziranih obresti,
e) zneski financiranja določeni v skladu s pravili o transfernih cenah, če je to ustrezno,
f) zneski navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje zavezanca,
g) določene pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo zaradi izposojanja in pri instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev,
h) provizije za jamstva za sheme financiranja,
i) provizije za urejanje izposojanja finančnih sredstev in
j) podobni stroški, povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
(7) Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo posojila, ki se uporabljajo za financiranje dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta, pri katerih so upravljavec projekta, stroški izposojanja, sredstva in dohodek vsi v Evropski uniji. Za presežne stroške izposojanja se ne štejejo tudi posojila, ki so bila sklenjena pred 17. junijem 2016 razen, če so se pri navedenih posojilih naknadno spremenili pogoji posojila.
(8) Za dolgoročni javni infrastrukturni projekt iz četrtega odstavka tega člena se šteje projekt za vzpostavitev, posodobitev, upravljanje oziroma vzdrževanje premoženja velike vrednosti, ki je v splošnem javnem interesu Slovenije.
(9) Ta člen se ne uporablja za zavezance banke in zavarovalnice in za samostojne zavezance. Šteje se, da je zavezanec samostojna oseba, če zavezanec ni del konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja in nima povezanega podjetja ali poslovne enote. Za banke in zavarovalnice se štejejo osebe pod pogojem in v skladu s petim odstavkom 2. člena Direktive 2016/1164/EU in tem zakonom.
– 30 % dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA), ali
– 1.000.000 eurov.
(2) Za povezano osebo iz prejšnjega odstavka se šteje:
– oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe;
– posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva v kapitalu zavezanca ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca.
(3) Če je posameznik ali oseba neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več v zavezancu in v eni osebi ali več osebah, se vse te osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezano osebo.
(4) EBITDA iz prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se dohodku, za katerega se plača davek od dohodkov pravnih oseb v skladu s tem zakonom, ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski presežnih stroškov izposojanja in za davek prilagojeni zneski za amortizacijo. Dohodek, ki je izvzet iz obdavčitve, je izključen iz izračuna EBITDA zavezanca. Iz EBITDA so izvzeti tudi dohodki, ki izhajajo iz dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta.
(5) Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se šteje znesek, za katerega odbitni stroški izposojanja zavezanca presegajo obdavčljive prihodke od obresti ali druge ekonomsko enakovredne obdavčljive prihodke, ki jih prejme zavezanec.
(6) Za stroške izposojanja po tem členu se štejejo odhodki za obresti od vseh oblik dolgov, drugi stroški, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in stroškom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev vključno:
a) s plačili v okviru posojil z udeležbo pri dobičku,
b) pripisane obresti za instrumente, kot so zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice,
c) zneski v okviru alternativnih shem financiranja, primeroma islamsko bančništvo,
č) finančni stroški plačil za finančni zakup,
d) kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev izkazanih v bilanci stanja, ali amortizacija kapitaliziranih obresti,
e) zneski financiranja določeni v skladu s pravili o transfernih cenah, če je to ustrezno,
f) zneski navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje zavezanca,
g) določene pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo zaradi izposojanja in pri instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev,
h) provizije za jamstva za sheme financiranja,
i) provizije za urejanje izposojanja finančnih sredstev in
j) podobni stroški, povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
(7) Za presežne stroške izposojanja iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo posojila, ki se uporabljajo za financiranje dolgoročnega javnega infrastrukturnega projekta, pri katerih so upravljavec projekta, stroški izposojanja, sredstva in dohodek vsi v Evropski uniji. Za presežne stroške izposojanja se ne štejejo tudi posojila, ki so bila sklenjena pred 17. junijem 2016 razen, če so se pri navedenih posojilih naknadno spremenili pogoji posojila.
(8) Za dolgoročni javni infrastrukturni projekt iz četrtega odstavka tega člena se šteje projekt za vzpostavitev, posodobitev, upravljanje oziroma vzdrževanje premoženja velike vrednosti, ki je v splošnem javnem interesu Slovenije.
(9) Ta člen se ne uporablja za zavezance banke in zavarovalnice in za samostojne zavezance. Šteje se, da je zavezanec samostojna oseba, če zavezanec ni del konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja in nima povezanega podjetja ali poslovne enote. Za banke in zavarovalnice se štejejo osebe pod pogojem in v skladu s petim odstavkom 2. člena Direktive 2016/1164/EU in tem zakonom.
Povezani predpisi
