32.b člen
(1) Pri razporejanju delovnega časa zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva se delavca razporeja na delo tako, da ima pravico do odsotnosti z dela na dan praznika, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, in drug z zakonom določen dela prost dan (v nadaljevanju: praznik) s pravico do nadomestila plače, razen:
– v primeru, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik,
– če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja, da delavec na dan praznika, ne bi imel delovne obveznosti.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka. Če je delavcu ta pravica kršena, mu je delodajalec dolžan pri obračunu plače za mesec december posameznega koledarskega leta izplačati odmeno za manjkajoče ure praznovanja, pri čemer je treba za namen izračuna števila manjkajočih ur praznovanja upoštevati, da en dan praznovanja s pravico do nadomestila plače, do katerega so upravičeni zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa, znaša 8 ur. Osnova za izračun denarnega nadomestila je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru posameznega koledarskega leta.
(3) Delodajalec lahko delavcu pravico do odsotnosti z dela na dan praznika iz prvega odstavka tega člena omeji in ga izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan praznika, vendar največ na 8 takšnih dni letno. Na podlagi pisnega soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika, za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka.
(4) Delavec je lahko razporejen na delo na največ 28 nedelj letno. V to število so vštete tudi nedelje prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj poveča za v soglasju navedeno število.
(5) Delodajalec izvede razpored delavcev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 1. januarja 2020. Če delodajalec razporeda do 1. januarja 2020 ne izvede, mora pripraviti kadrovski načrt zaposlovanja za njegovo realizacijo.
– v primeru, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik,
– če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja, da delavec na dan praznika, ne bi imel delovne obveznosti.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni delovni teden od ponedeljka do petka. Če je delavcu ta pravica kršena, mu je delodajalec dolžan pri obračunu plače za mesec december posameznega koledarskega leta izplačati odmeno za manjkajoče ure praznovanja, pri čemer je treba za namen izračuna števila manjkajočih ur praznovanja upoštevati, da en dan praznovanja s pravico do nadomestila plače, do katerega so upravičeni zaposleni v enakomerni razporeditvi delovnega časa, znaša 8 ur. Osnova za izračun denarnega nadomestila je plača delavca, kakršno je prejel v mesecu decembru posameznega koledarskega leta.
(3) Delodajalec lahko delavcu pravico do odsotnosti z dela na dan praznika iz prvega odstavka tega člena omeji in ga izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan praznika, vendar največ na 8 takšnih dni letno. Na podlagi pisnega soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika, za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka.
(4) Delavec je lahko razporejen na delo na največ 28 nedelj letno. V to število so vštete tudi nedelje prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj poveča za v soglasju navedeno število.
(5) Delodajalec izvede razpored delavcev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 1. januarja 2020. Če delodajalec razporeda do 1. januarja 2020 ne izvede, mora pripraviti kadrovski načrt zaposlovanja za njegovo realizacijo.
36. člen
(delovna mesta so v prilogi te pogodbe)
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe v efektivnem trajanju, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
1. Delavcem pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
2. Za zahtevnost del pripada delavcem, ki so razporejeni v:
3. Delavcu se letni dopust poveča v primeru dela pod naslednjimi pogoji za:
Število dni dopusta po tej točki se sešteva, vendar skupno število dni dopusta iz te točke lahko znaša največ 3 dni.
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi direktor.
4. Delavcu se letni dopust poveča za:
5. Delavcu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih:
6. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
Povečan letni dopust iz druge, tretje, četrte in pete alineje iz te točke se ne sešteva.
7. Delavcu, ki dopolni50 55 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
8. Delavcu se glede na delo s citostatiki letni dopust poveča za:
Vrednost posameznih alinej lahko seštevamo.
Pod pojmom minimalno se razume 1/3 delovnega časa.
Pod pojmom srednje se razume 1/3 do 2/3 delovnega časa.
Pod pojmom maksimalno se razume stalno delo.
9. Delavcu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča za:
Opravila in izpostavljenost:
Alinej pod to točko med seboj ne seštevamo.
Število dni letnega dopusta po točki 8. in 9. se med seboj izključuje.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
1. Delavcem pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
- do 3 1et 18 dni
- nad 3do 7 1et 19 dni
- nad 7 do 10 let 20 dni
- nad 10 do 15 let 21 dni
- nad 15 do 20 1et 22 dni
- nad 20 do 25 1et 23 dni
- nad 25 let 24 dni
2. Za zahtevnost del pripada delavcem, ki so razporejeni v:
- IX. tarifno skupino 7 dni letnega dopusta,
- VIII. tarifno skupino 6 dni letnega dopusta,
- VII. tarifno skupino 5 dni letnega dopusta,
- VI. tarifno skupino 4 dni letnega dopusta,
- V. tarifno skupino 3 dni letnega dopusta,
- ostale tarifne skupine 2 dni letnega dopusta.
3. Delavcu se letni dopust poveča v primeru dela pod naslednjimi pogoji za:
- hrup in vibracije 1 dan
- prah 1 dan
- večje obremenitve vida (mikroskop,
monitor, ultrazvok, računalnik) 1 dan
- neugodne klimatske razmere (mikro
in makro klima, temperatura,
gibanje zraka, vlaga) 1 dan
- nevarnost infekcije 1 dan
- delo s kemikalijami (razen
citostatikov) 1 dan
- večje fizične obremenitve (dvigovanje,
prenašanje težjih bremen, prisilna drža) 1 dan
Število dni dopusta po tej točki se sešteva, vendar skupno število dni dopusta iz te točke lahko znaša največ 3 dni.
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi direktor.
4. Delavcu se letni dopust poveča za:
- delo v prosekturi za 10 dni
- delo v intenzivni terapiji III. za 4 dni
- delavcem, ki nosijo odgovornost
za diagnostiko in terapijo za 3 dni
- delo v intenzivni negi in terapiji I. in II. st.
, operacijski sobi in teamu, ki dela v urgentni službi za 2 dni
- delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo,
izmensko delo, popoldansko, nočno delo,
terensko delo za 2 dni
/posebni pogoji se ne seštevajo/
5. Delavcu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih:
- za delo s težko duševno motenimi ali
prizadetimi osebami do 15 dni
- za delo s težje motenimi ali prizadetimi
osebami 10 dni
- za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi
osebami 5 dni
- za delo z lažje motenimi ali prizadetimi
osebami 2 dni
6. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
- za vsakega otroka do 15. leta starosti za 1 dan
- pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo
vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje
v zdravstveni ustanovi (bolnišnica, zdravilišče
ali druga ustanova, kjer poteka rehabilitacija)
oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše
zdravljenje za 1 dan
- delovnemu invalidu III. kategorije za 2 dni
- delovnemu invalidu II. kategorije za 3 dni
- delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro za 5 dni
- delavcu, ki neguje in varuje težje telesno
ali zmerno, težje ali težko duševno
prizadeto osebo za 5 dni
Povečan letni dopust iz druge, tretje, četrte in pete alineje iz te točke se ne sešteva.
7. Delavcu, ki dopolni
8. Delavcu se glede na delo s citostatiki letni dopust poveča za:
----------------------------------------------------------------
Opravila: Izpostavljenost:
Min. Srednja Max.
----------------------------------------------------------------
A. Čiščenje kontaminirane
bolnikove okolice 1 dan 2 dni 3 dni
B. Zdravstvena nega bolnikov,
ki prejemajo citostatike 1 3 5
C. Priprava in/ali raztapljanje
citostatikov 1 3 7
D. Aplikacije citostatikov 1 2 3
----------------------------------------------------------------
Vrednost posameznih alinej lahko seštevamo.
Pod pojmom minimalno se razume 1/3 delovnega časa.
Pod pojmom srednje se razume 1/3 do 2/3 delovnega časa.
Pod pojmom maksimalno se razume stalno delo.
9. Delavcu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča za:
Opravila in izpostavljenost:
A. Dnevno delo z bolniki, ki imajo aplicirane
diagnostične doze izotopov 1 dan
B. občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane
terapevtske doze izotopov,
- občasno delo v prostorih TRT aparatur
- občasno delo s substancami, markiranimi z radionuklidi
- občasno aktivno sodelovanje pri
diagnostičnih RTG postopkih 2 dni
C. Občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih
virih sevanja 3-9 dni
D. Stalno delo v območju virov
ionizirajočega sevanja 18 dni
Alinej pod to točko med seboj ne seštevamo.
Število dni letnega dopusta po točki 8. in 9. se med seboj izključuje.
11. Plače sindikalnih zaupnikov
115. člen
(1) Za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalni zaupnik sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi.
(2) Za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalnega zaupnika javnemu uslužbencu pripada osnovna plača v višini plačnega razreda delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar najmanj v višini 30 16. plačnega razreda.
(3) Javni uslužbenec, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega zaupnika:
– obdrži že doseženo število plačnih razredov iz naslova napredovanj na njegovem delovnem mestu in je upravičen do napredovanj v času opravljanja funkcije,
– je upravičen do dodatkov in nadomestil plač ter prejemkov in povračil stroškov pod enakimi pogoji kot drugi javni uslužbenci.
(4) Sindikalni zaupnik, ne glede na to ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, ne more prejemati plače iz naslova delovne uspešnosti nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu.
(5) Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.
(2) Za čas opravljanja profesionalne funkcije sindikalnega zaupnika javnemu uslužbencu pripada osnovna plača v višini plačnega razreda delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar najmanj v višini
(3) Javni uslužbenec, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega zaupnika:
– obdrži že doseženo število plačnih razredov iz naslova napredovanj na njegovem delovnem mestu in je upravičen do napredovanj v času opravljanja funkcije,
– je upravičen do dodatkov in nadomestil plač ter prejemkov in povračil stroškov pod enakimi pogoji kot drugi javni uslužbenci.
(4) Sindikalni zaupnik, ne glede na to ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, ne more prejemati plače iz naslova delovne uspešnosti nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu.
(5) Šteje se, da je sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.
Povezani predpisi