(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen, če je tako določeno v pogodbi o zaposlitvi.
(2) (3) Za delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabnikom iz 2. člena te pogodbe, ta kolektivna pogodba velja glede pravic, ki jim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(3) Za dijake in študente na obveznem praktičnem delu se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.
(4) Za vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem delu oziroma usposabljanju, se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba.

Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

+------------------------+--------------------------------------+
|I. tarifni razred       |Pomožna in enostavna dela, za katera  |
|(enostavna dela)        |se ne zahteva posebnih znanj in za    |
|                        |katera zadostuje nedokončana osnovna  |
|                        |šola.                                 |
+------------------------+--------------------------------------+
|II. tarifni razred      |Manj zahtevna dela, za katera se      |
|(manj zahtevna dela)    |pričakuje znanje, pridobljeno s       |
|                        |končano osnovno šolo.                 |
+------------------------+--------------------------------------+
|III. tarifni razred     |Srednje zahtevna dela, za katera se   |
|(srednje zahtevna dela) |zahteva nižja poklicna ali podobna    |
|                        |izobrazba.                            |
+------------------------+--------------------------------------+
|IV. tarifni razred      |Zahtevna dela, za katera se zahteva   |
|(zahtevna dela)         |srednja poklicna ali podobna          |
|                        |izobrazba.                            |
+------------------------+--------------------------------------+
|V. tarifni razred       |Bolj zahtevna dela, za katera se      |
|(bolj zahtevna dela)    |zahteva srednja tehniška ali          |
|                        |strokovna izobrazba ali srednja       |
|                        |splošna izobrazba.                    |
+------------------------+--------------------------------------+
|VI. tarifni razred      |Zelo zahtevna dela, za katera se      |
|(zelo zahtevna dela)    |zahteva višješolska, višja strokovna  |
|                        |izobrazba, visokošolska izobrazba     |
|                        |prve stopnje, visokošolska strokovna  |
|                        |izobrazba, visokošolska univerzitetna |
|                        |izobrazba (prva bolonjska stopnja) in |
|                        |podobno.                              |
+------------------------+--------------------------------------+
|VII. tarifni razred     |Visoko zahtevna dela, za katera se    |
|(visoko zahtevna dela)  |zahteva specializacija po             |
|                        |visokošolski strokovni izobrazbi,     |
|                        |visokošolska univerzitetna izobrazba, |
|                        |magistrska izobrazba (druga bolonjska |
|                        |stopnja).                             |
+------------------------+--------------------------------------+
|VIII. tarifni razred    |Najbolj zahtevna dela, za katera se   |
|(najbolj zahtevna dela) |zahteva magisterij znanosti,          |
|                        |specializacija po univerzitetni ali   |
|                        |visokošolski univerzitetni izobrazbi. |
+------------------------+--------------------------------------+
|IX. tarifni razred      |Izjemno pomembna dela, za katera se   |
|(izjemno pomembna dela) |zahteva doktorat znanosti.            |
+------------------------+--------------------------------------+

Dela se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

TARIFNI RAZRED	RAVEN IZOBRAZBE
I. tarifni razred (enostavna dela)	Nezahtevna dela, za katera se zahteva:  – končana osnovnošolska obveznost (nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred  (manj zahtevna dela)	Manj zahtevna dela, za katera se zahteva:  – dokončana osnovna šola, dodatni krajši eno ali več mesečni eksterni ali interni tečaji,  – zaključena nacionalna poklicna kvalifikacija 2. stopnje
III. tarifni razred  (srednje zahtevna dela)	Srednje zahtevna dela, za katera se zahteva:  – Nižje poklicno izobraževanje (2 letno) z opravljenim zaključnim izpitom  – nižja poklicna kvalifikacija 3. stopnje
IV. tarifni razred (zahtevna dela)	Zahtevna dela, za katera se zahteva:  – srednje poklicno 3 letno izobraževanje na srednji, poklicni ali drugi šoli z opravljenim zaključnim izpitom
V. tarifni razred  (bolj zahtevna dela)	Bolj zahtevna dela, za katera se zahteva:  – gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško 4 letno izobraževanje z zaključeno maturo ali drugim zaključnim izpitom
	– sistem 3 + 2 (zaključeno 3 letno srednješolsko izobraževanje nadgrajeno z 2 letnim programom z opravljenim zaključnim izpitom  – zaključena nacionalno poklicna kvalifikacija 5  – mojstrski, poslovodski, delovodski izpit
VI. tarifni razred  (zelo zahtevna dela)	Zelo zahtevna dela, za katera se zahteva:  – višješolski program (do leta 1994),  – višješolski strokovni programi,  – specializacija po višješolskih programih,  – visokošolski strokovni programi – 1. bolonjska stopnja,  – univerzitetni programi – 1. bolonjska stopnja
VII. tarifni razred  (visoko zahtevna dela)	Visoko zahtevna dela, za katera se zahteva:  – specializacija po visokošolskih strokovnih programih,  – univerzitetni programi,  – magisteriji stroke (za imenom) – 2. bolonjska stopnja
VIII. tarifni razred  (najbolj zahtevna dela)	Najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva:  – specializacija po univerzitetnih programih,  – magisterij znanosti (pred imenom),  – doktorat znanosti (pred imenom),  – doktorat znanosti (pred imenom) – 3. bolonjska stopnja

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve delovni mesti, če se delo na obeh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.
(1) Delodajalec in delavec, ki v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se dogovorita tudi za trajanje in način spremljanja poskusnega dela.
(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

(1) Delodajalec lahko delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
– delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
– če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
– ob nenadnih okvarah delovnih naprav,
– v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti,
– nenadno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela,
– začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma vrste dela, ki ga opravlja, ali
– nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
– če je delavec zdravstveno nezmožen za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali so omejitve takšne, da delavec dela po pogodbi o zaposlitvi ne more opravljati,
– v primeru, da izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela na delovnem mestu, opredeljenim s pogodbo o zaposlitvi, z omejitvami, in delodajalec delavcu dela z navedenimi omejitvami ne more zagotoviti. Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega ustreznega ali primernega dela v tem primeru le, če to delo ustreza interni usposobljenosti delavca in izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo, da delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za to drugo delo. Po preteku roka opravljanja drugega primernega dela se ponovno opravi ocena zmožnosti delavca za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, in sicer največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa nadaljnjih 60 delovnih dni v koledarskem letu.
(3) Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(4) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5) Ta člen se ne uporablja v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V tem primeru velja zakon, ki ureja delovna razmerja.

(1) Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali z delovnim koledarjem in o tem v začetku letu pisno obvesti delavce in sindikat pri delodajalcu na pri delodajalcu običajen način.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev. Po preteku tega obdobja delavec ne sme imeti presežka ali manjka ur.
(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.
(3) Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, ni treba biti na razpolago in se odzvati ter zaradi tega ne sme biti sankcioniran. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času odklopa kontaktira delavca v primeru, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces.
(2) Delodajalec v zvezi s pravico do odklopa zagotavlja naslednje ukrepe, na primer:
– ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru odsotnosti;
– izobraževanje zaposlenih za nastavitev pisnega obvestila na službeni e-pošti o odsotnosti delavca v času načrtovane odsotnosti oziroma aktivaciji samodejnega odgovora, ki mora vsebovati obvestilo pošiljatelju, da je prejemnik odsoten in da se bo na prejeto e-pošto odzval ob vrnitvi, obvestilo lahko vsebuje tudi alternativne kontakte;
– zagotovitev vključenosti obvestila v službeno e-pošto, da naslovniku ni potrebno odgovarjati na sporočila v času odklopa, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– seznanitev zaposlenih, da se izven delovnega časa niso dolžni odzvati na telefonske klice ali SMS sporočila, razen če je resneje ogrožen delovni proces;
– spodbujanje kulture, ki ceni in spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
(3) S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu se lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa.