(1) Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
1. plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,
7. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
8. terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.
("Avtentična razlaga 1. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21-1 določa:
"1. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 52/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21 in 26/11) je treba razumeti tako, da se štejejo kot prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti med plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka tudi denarna povračila (odškodnine) namesto odpovednega roka za prenehanje delovnega razmerja, dogovorjena med delodajalcem in delavci po zakonu, ki ureja delovna razmerja in sicer v sorazmernem delu, glede na čas od sklenitve dogovora do začetka postopka zaradi insolventnosti.")
(Avtentična razlaga 3. točke prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ORZFPPIPP21) določa:
"3. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) je treba razumeti tako, da se tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.")
(2) V postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
(2) V postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti in v postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti oziroma postopka zaradi insolventnosti.
(3) Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
(4) Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.

(1) Ključna pogodba dolžnika je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno tekoče poslovanje dolžnika (na primer dobava energentov, vode in telekomunikacijskih storitev), vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti.
(2) Pogodbeni stranki ključne pogodbe ni dovoljeno, da bi samo zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave odstopila od pogodbe, zadržala njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremenila izvajanje pogodbe, razen če dolžnik ni plačal dolgov, ki so nastali po začetku takega postopka.
(3) Nična so pogodbena določila ključne pogodbe, ki bi določala, da se zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave lahko odstopi od pogodbe, zadrži njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremeni izvajanje pogodbe.

(1) Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ, ki jo sestavljajo:
1. dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
2. dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti, in
3. predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(2) Člani komisije se imenujejo za pet let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani.
(3) Komisija daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja, o začasni ustavitvi imenovanja za upravitelja v novih zadevah po 1. točki drugega odstavka 112. člena tega zakona in o drugih zadevah glede izvajanja tega zakona.
(4) Delo komisije vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani komisije.
(5) Komisija sprejme poslovnik o svojem delu.
(6) Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(1) Oseba, vpisana v seznam upraviteljev, lahko zahteva, da se njeno imenovanje za upravitelja v novih zadevah začasno ustavi:
1. če je imenovana na državno ali mednarodno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje: za obdobje trajanja te funkcije,
2. v drugih primerih: za obdobje, navedeno v zahtevi, ki ne more biti krajše od treh mesecev.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah tudi:
1. če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava,
2. ne glede na 1. točko tega odstavka pa tudi v primeru, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je v tem postopku pravnomočna obtožnica, vložena brez preiskave, ali pravnomočno uvedena preiskava,
1. če je zoper njo uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona, ki ni zajeto v 2. točki tega odstavka, in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava ter je glede na naravo, težo ali okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje v opravljanje funkcije upravitelja,
2. če je zoper njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, za katerega je predpisana kazen zapora pet ali več let, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava,
3. ne glede na vrsto očitanega kaznivega dejanja, če je zoper osebo pravnomočno odrejen pripor.
(3) Začasna ustavitev imenovanja iz drugega odstavka tega člena traja:
1. če je kazenski postopek pravnomočno ustavljen ali izdana zavrnilna oziroma oprostilna sodba: do pravnomočnosti te odločitve v kazenskem postopku,
2. če je v kazenskem postopku oseba pravnomočno obsojena: do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja,
3. če je pripor odpravljen in niso izpolnjeni pogoji iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena: do pravnomočnosti odločbe o odpravi pripora.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, tudi če je bila proti njej v zvezi z uvedenim disciplinskim postopkom izrečena začasna prepoved opravljati funkcijo upravitelja po šestem odstavku 120.l člena tega zakona. Ta začasna ustavitev traja, dokler traja začasna prepoved po šestem odstavku 120.l člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za pravosodje, v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti:
1. o zahtevi iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh po prejemu te zahteve,
2. o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka tega člena,
2. o začasni ustavitvi imenovanja po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena v najkrajšem času od trenutka, ko izve za razlog iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena, o začasni ustavitvi imenovanja po 3. točki drugega odstavka tega člena pa v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz 3. točke drugega odstavka tega člena,
3. o začasni ustavitvi imenovanja po četrtem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz četrtega odstavka tega člena; če je ukrep začasnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja izrekel sam, hkrati tudi začasno ustavi imenovanje.
(7) Ministra, pristojnega za pravosodje, mora naslednji delovni dan po nastanku dejstva obvestiti:
1. kazensko sodišče o pravnem dejstvu iz drugega in tretjega odstavka tega člena,
2. Zbornica upraviteljev o pravnem dejstvu iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Obdobje začasne zaustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev.
(9) Upravitelja, katerega imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku tega člena, mora sodišče razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev. Za to razrešitev se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena tega zakona.

(1) Pogodbeni stranki ključne pogodbe ni dovoljeno, da bi samo zaradi začetka postopka prisilne poravnave odstopila od ključne pogodbe, zadržala ali v škodo insolventnega dolžnika kakor koli drugače spremenila njeno izvajanje, razen če insolventni dolžnik ni plačal dolgov, ki so nastali po začetku takega postopka.
(2) Pogodbena določila ključne pogodbe, ki bi določala, da se zaradi začetka postopka prisilne poravnave lahko odstopi od pogodbe, zadrži njeno izvajanje ali v škodo insolventnega dolžnika kakor koli drugače spremeni izvajanje pogodbe, nimajo učinka.

(1) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku, ki je enak:
1. znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona,
2. znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in
3. pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenem s predpisom iz 3. točke prvega odstavka 114. člena tega zakona.
(2) Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov iz prvega odstavka tega člena, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.
(3) Če predlagatelj ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ne založi predujma iz prvega odstavka tega člena ali če ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena tega zakona, mu sodišče s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o dopolnitvi) naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi založi predujem ali ustrezno odpravi pomanjkljivosti predloga.
(4) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.
(5) Če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena ne dopolni predloga, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek stečajnega postopka.
(6) Založitve predujma iz prvega odstavka tega člena je oproščen:
1. dolžnik in
2. delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena tega zakona.
(7) V primeru iz šestega odstavka tega člena sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz podračuna sodišča opravijo naslednja plačila:
1. znesek v višini pavšalnega nadomestila za objave nakaže agenciji v skladu s petim odstavkom 122. člena tega zakona in
2. znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.
(8) Če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka tega člena, sodišče, ki vodi stečajni postopek odloči, da se ta plačila vrnejo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu zakonom, ki ureja javne finance.
(9) Če v primeru iz drugega in sedmega odstavka tega člena vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
(10) Sodišče naloži plačilo stroškov osebam iz devetega odstavka tega člena s sklepom, ki se tem osebam vroči. Zoper sklep lahko vsak član poslovodstva v osmih dneh vloži ugovor.
(11) Sklep Pravnomočni sklep, s katerim sodišče naloži plačilo osebam iz devetega odstavka tega člena, je izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Če le zaradi izterjave navedenega povračila stečajni upravitelj ne more zaključiti postopka, sme terjatev prenesti na osebo, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena predujem založila ali v skladu s sedmim odstavkom tega člena opravila plačila, če ta v ta prenos privoli, v nasprotnem primeru pa terjatev preneha. Oseba iz prejšnjega stavka mora upravitelju sporočiti privolitev v prenos terjatve v enem mesecu po prejemu upraviteljevega poziva k privolitvi, sicer se šteje, da je prenos odklonila. Upravitelj navede osebo in terjatev, ki je bila prenesena, v končnem poročilu, s katerim oseba, na katero je bila terjatev prenesena, izkaže prehod terjatve v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopek osebnega stečaja ne uporabljajo:
1. drugi in tretji odstavek 223. člena, drugi odstavek 227. člena, 2. točka in 5. točka 231. člena, tretji odstavek 232. člena, deveti odstavek 239. člena, 234. člen in 236. do 238. člen,
2. 259. člen, 260. člen, 262. člen in prvi do tretji odstavek 290. člena,
3. peti odstavek 296. člena, peti odstavek 298. člena, sedmi odstavek 299. člena, četrti odstavek 300. člena, sedmi odstavek 301. člena, četrti odstavek 305. člena, tretji odstavek 306. člena,
4. 348. do 352. člen,
5. drugi do sedmi odstavek 374. člena ter dvanajsti in štirinajsti odstavek 374. člena v delu, v katerem se ureja prenos premoženja na družbenike,
6. za postopek osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika pa tudi ne:
– 285. do 289. člen,
– 291. člen in
– 316. do 319. člen tega zakona.
(3) V postopku osebnega stečaja se 2. točka sedmega odstavka 233. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da se znesek nakaže v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja iz 388. člena tega zakona.
(4) V postopku osebnega stečaja se prvi odstavek 239. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.
(5) V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se četrti odstavek 290. člena tega zakona uporablja smiselno tako, da se nanaša na davčne obveznosti, ki so povezane s poslovanjem stečajnega dolžnika do dneva začetka postopka osebnega stečaja.
(6) V postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom se deveti odstavek 374. člena smiselno uporablja tako, da to dobroimetje ostane dolžniku.
(6) (7) Če je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, se v postopku osebnega stečaja peti odstavek 378. člena tega zakona smiselno uporablja tako:
1. sodišče na predlog upravitelja in po prejemu otvoritvenega poročila upravitelja odloči, da se preizkus terjatev ne opravi:
– če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten in
– če stečajni dolžnik nima drugega premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso, ali je to premoženje neznatne vrednosti,
2. če se med stečajnim postopkom izpolnijo pogoji za razdelitev, sodišče spremeni sklep iz 1. točke tega odstavka in odloči, da se preizkus terjatev opravi, in pozove upravitelja, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev. V primeru iz prejšnjega stavka začne teči rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev iz prvega odstavka 61. člena tega zakona z dnem, ko upravitelj prejme poziv sodišča, da predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev,
3. upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim sodišče zavrne njegov predlog, da se preizkus terjatev ne opravi, in proti sklepu iz 2. točke tega odstavka. Sklep, s katerim višje sodišče odloči o pritožbi iz prejšnjega stavka, se vroči upravitelju,
4. pritožba iz 3. točke tega odstavka pretrga rok za predložitev osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Če je pritožba zavrnjena ali zavržena, začne ta rok znova teči z dnem vročitve tega sklepa upravitelju,
5. če sodišče izda sklep iz 1. točke tega odstavka, se pravdni in drugi postopki, ki so bili prekinjeni zaradi začetka postopka osebnega stečaja, nadaljujejo s pravnomočnostjo tega sklepa. Če sodišče izda sklep iz 2. točke tega odstavka, se ti postopki s pravnomočnostjo tega sklepa znova prekinejo.
(7) (8) V postopku osebnega stečaja se 380. člen tega zakona smiselno uporablja tako:
1. da se za pozneje najdeno premoženje šteje premoženje, ki ga je stečajni dolžnik pridobil:
– če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
– v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja,
2. da se iz pozneje najdenega premoženja poplačujejo terjatve upnikov, ki so nastale:
– če je bil znotraj postopka osebnega stečaja izveden postopek odpusta obveznosti: do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
– v drugih primerih: do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
(8) (9) Ne glede na prvi odstavek 99. člena tega zakona mora upravitelj v postopku osebnega stečaja nadaljnja redna poročila pripraviti za naslednja obdobja, ki začnejo teči s potekom obdobja, ki je predmet prvega rednega poročila:
1. če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka in je sodišče izdalo sklep o začetku postopka za odpust obveznosti, za obdobje vsakih koledarskih 12 mesecev,
2. če se pogoji za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase izpolnijo prej kot v šestih mesecih od poteka obdobja, ki je predmet prejšnjega rednega poročila, hkrati z načrtom razdelitve,
3. v drugih primerih za obdobje vsakih koledarskih šest mesecev.
(9) (10) V postopku osebnega stečaja se deveti in deseti odstavek 122. člena tega zakona smiselno uporabljajo tako:
1. Poročilo upravitelja ali drugo pisanje upravitelja, ki se objavi po 122. členu tega zakona, ne sme vsebovati podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik.
2. Za skladnost podatkov v poročilu upravitelja ali drugem pisanju upravitelja, ki ga sodišče posreduje agenciji zaradi objave po prvem odstavku 122. člena tega zakona, s 1. točko tega odstavka, poleg sodišča odgovarja tudi upravitelj.

(1) Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
(2) Za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen tega zakona.
(2) Za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz prvega odstavka tega člena, razen glede terjatev iz 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 21. člena tega zakona, se ne uporabljajo 131., 132., 280. in 281. člen tega zakona.

(1) Evidenco sklepov o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Evidenca mora za vsak sklep o odpustu obveznosti vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opravilno številko in datum izdaje sklepa o odpustu obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3. datum pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti,
4. podatke o razveljavitvi odpusta obveznosti po 412. členu tega zakona.
(3) V evidenci vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, posebej tudi podatke o sklepih, s katerimi je sodišče zavrnilo predlog za odpust obveznosti. Evidenca mora za vsak sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opravilno številko in datum izdaje sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti ter sodišče, ki je izdalo sklep,
3. datum pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti,
4. navedbo razloga za zavrnitev predloga.
(4) Sodišča morajo ministrstvo, pristojno za pravosodje, v treh delovnih dneh obvestiti o podatkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi EMŠO avtomatično prevzame iz centralnega registra prebivalstva identifikacijske podatke o dolžniku iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona in jih skupaj s preostalimi podatki iz drugega in tretjega odstavka tega člena vpiše v evidenco sklepov o odpustu obveznosti.
(5) Rok iz četrtega odstavka tega člena teče:
1. glede podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena:
– če pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
– v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi,
2. glede podatkov iz 4. točke drugega odstavka tega člena: od pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti,
3. glede podatkov iz tretjega odstavka tega člena:
– če pritožba proti sklepu ni bila vložena: od poteka roka za pritožbo,
– v drugih primerih: od dne, ko sodišče prejme odločbo sodišča druge stopnje o pritožbi.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o:
1. vodenju evidence sklepov o odpustu obveznosti,
2. vsebini in načinu pošiljanja obvestil iz četrtega odstavka tega člena in
3. vsebini ter načinu posredovanja zahteve in podatkov po prvem odstavku 400. člena tega zakona iz evidence sklepov o odpustu obveznosti.