Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LS) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLS) in normativnih letnih sredstev (NLS).
LS = OLS + NLS
Navodila za izračun LS so kot priloga sestavni del te uredbe.

Osnovna letna sredstva (OLS) visokošolskega zavoda v letu 2009 2010 znašajo 60 odstotkov letnih sredstev iz leta 2008 2009, povečanih za k.
Ne glede na prejšnji odstavek se Univerzi v Ljubljani za določitev osnovnih letnih sredstev za leto 2009 2010 za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo upošteva 90 odstotkov letnih sredstev iz leta 2008 2009, povečanih za k.
Vrednost k je enaka letni stopnji inflacije v preteklem letu.

V študijske skupine (s) se združujejo študijski programi po študijskih področjih oziroma podpodročjih. Seznam študijskih programov z uvrstitvami v študijske skupine je kot priloga sestavni del te uredbe.

Študijska področja so poimenovana v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) (Uradni list RS, št. 46/06), in sicer: (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (21) umetnost, (22) humanistika, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravne vede, (42) vede o živi naravi, (44) fizikalne in kemijske vede, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehnika, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varovanje.

Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino.
Študijskih skupin je šest:
1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in obveščanje, (34) poslovne in upravne vede ter (38) pravne vede: f = 1,0;
2. (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, (22) humanistika, (72) zdravstvo, podpodročji 725 – zdravstvena tehnologija in 726 – terapija in rehabilitacija, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve in (86) varovanje: f = 1,75;
3. (48) računalništvo, (52) tehnika, brez podpodročja 524 – kemijska tehnologija in procesno inženirstvo, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, (72) zdravstvo, podpodročje 723 – zdravstvena nega in oskrba ter (85) varstvo okolja: f = 2,50;
3. (21) umetnost – visokošolski strokovni študijski programi, (48) računalništvo, (52) tehnika, brez podpodročja 524 – kemijska tehnologija in procesno inženirstvo, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, (72) zdravstvo, podpodročje 723 – zdravstvena nega in oskrba ter (85) varstvo okolja: f = 2,50;
4. (42) vede o živi naravi, (46) matematika in statistika, (62) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo: f = 3,00;
5. (44) fizikalne in kemijske vede, (52) tehnika, podpodročje 524 – kemijska tehnologija in procesno inženirstvo ter (72) zdravstvo, podpodročje 727 – farmacija in lekarništvo: f = 3,50;
6. (21) umetnost, (64) veterinarstvo ter (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina in 724 – zobozdravstvo: f = 4,50.
6. (21) umetnost – univerzitetni študijski programi, (64) veterinarstvo ter (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina in 724 – zobozdravstvo: f = 4,50.

Sredstva za začetek dela novega visokošolskega zavoda in nove članice univerze ter njegova osnovna letna sredstva za trajanje študija prve vpisane generacije se določijo ob upoštevanju ocene finančnih sredstev, izdelane po metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo.
Sredstva za začetek dela novega visokošolskega zavoda in nove članice univerze ter njegova osnovna letna sredstva za trajanje študijskega programa za prvo vpisano generacijo, financirano po tej uredbi, se določijo ob upoštevanju ocene finančnih sredstev, izdelane po metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

Pri določanju normativnih letnih sredstev za nov visokošolski zavod oziroma novo članico univerze se ob upoštevanju 6. in 7. člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se za prvih deset mesecev v letu upošteva dejansko število vpisanih študentov, ki se mu se prišteje za zadnja dva meseca za prvi letnik število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se zaokroži navzgor.
Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim po prejšnjem odstavku, ali številom študentov zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. Število se zaokroži navzgor. Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod oziroma novo članico univerze se izračunavajo po prejšnjih odstavkih toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije.
Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim po prejšnjem odstavku, ali številom študentov zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. Število se zaokroži navzgor. Če je število študentov, vpisanih v zadnji financirani letnik, ki se izvaja, nižje od števila diplomantov, izračunanega po tem odstavku, se upošteva število vpisanih študentov v zadnjem financiranem letniku.
Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod oziroma novo članico univerze v novi študijski skupini se izračunajo po prvem odstavku tega člena za trajanje študijskega programa za prvo vpisano generacijo, financirano po tej uredbi, in po drugem odstavku tega člena še za dodatno leto.

Razvojne naloge so naloge, s katerimi se spodbuja zlasti:
– izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,
– izvajanje novih študijskih programov,
– kakovost študija in študijskih programov ter vključenost študentov,
– mednarodno sodelovanje in
– druge naloge, pomembne za razvoj visokega šolstva.
Za razvojne naloge se lahko nameni največ 4% proračunskih sredstev za visokošolsko izobraževanje študijsko dejavnost iz 3. člena te uredbe.

S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev se spodbuja predvsem pridobivanje oziroma izpopolnjevanje njihove pedagoške, raziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti.
S sredstvi za izboljšanje sestave visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev se spodbuja predvsem pridobivanje oziroma izpopolnjevanje njihove pedagoške, raziskovalne oziroma umetniške usposobljenosti.
Razvojne naloge na področju kakovosti študija se uresničujejo predvsem s sofinanciranjem projektov, ki jih ni mogoče vključiti med sistemske dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, a k njemu pomembno prispevajo (npr. uvajanje aktivnejših študijskih oblik, uvajanje novih metod študijskega dela, usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za pedagoško delo, specifični razvojni projekti s ciljem povečati zanimanje za študij in študijsko učinkovitost, zmanjšati osip ipd.).
Razvojne naloge na področju mednarodnega sodelovanja se uresničujejo predvsem s sofinanciranjem tistih projektov, ki jih ni mogoče vključiti med sistemske dejavnosti na tem področju, kot so npr. Socrates in drugi programi Evropske komisije, multilateralni programi kot npr. Ceepus, sklenjeni bilateralni programi ipd., lahko pa pomembno prispevajo k uveljavljanju slovenskega visokega šolstva v mednarodnem prostoru oziroma odpirajo nove možnosti za takšno uveljavljanje.
Razvojne naloge na področju kakovosti študija in povečanje vključenosti vseh študentov se uresničujejo predvsem s sofinanciranjem projektov, ki jih ni mogoče vključiti med sistemske dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu, a k njemu pomembno prispevajo (npr. uvajanje aktivnejših študijskih oblik, uvajanje novih metod študijskega dela, usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev za pedagoško delo, specifični razvojni projekti s ciljem povečati zanimanje za študij in študijsko učinkovitost, zmanjšati osip, ustvarjanje pogojev za povečanje vključenosti študentov s posebnimi potrebami ipd.).
Razvojne naloge na področju mednarodnega sodelovanja se uresničujejo predvsem s sofinanciranjem tistih projektov, ki jih ni mogoče vključiti med sistemske dejavnosti na tem področju, kot so npr. program Vseživljenjsko učenje in drugi programi Evropskih skupnosti, multilateralni programi kot npr. CEEPUS, sklenjeni bilateralni programi ipd., lahko pa pomembno prispevajo k uveljavljanju slovenskega visokega šolstva v mednarodnem prostoru oziroma odpirajo nove možnosti za takšno uveljavljanje.
Ob upoštevanju nacionalnih visokošolskih strategij lahko ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, opredeli tudi druge naloge, ki spodbujajo razvoj v visokem šolstvu, in o tem seznani univerze in samostojne visokošolske zavode. Druge naloge so povezane predvsem s spodbujanjem študijskih programov, ki so kot prednostni oziroma perspektivni določeni v nacionalnih strateških dokumentih in prispevajo k uresničevanju ciljev Lizbonske strategije in večji konkurenčnosti Slovenije.