(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2014 in 2015 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance;
2. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči in popristopnih pomoči se uporabijo za namen in na način, kot ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
4. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
7. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po 3.h členu ZKZ se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, ki se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo;
12. prihodki po 15.d členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 56/13), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
13. prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12 in 52/13 – odločba US), ki se uporabijo za namene, določene v zakonu;
14. prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se v višini 50 % prihodkov uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
15. polovica prihodkov, ustvarjenih s prodajo emisijskih kuponov na javni dražbi skladno z 127. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13), ki se uporabijo za namene, določene v 129. členu navedenega zakona;
16. prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z drugim odstavkom 27.f člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 – ZPDZC-1) predstavljajo prihodek podračuna iz 4. točke 35. člena tega zakona.
(2) Ne glede na 44. člen ZJF se namenska sredstva iz 3. do 12. točke ter iz 14. točke prejšnjega odstavka, ki niso bila porabljena v letu 2013 in 2014, prenesejo v proračun za leto 2014 in 2015 do višine 2/12 v preteklem letu natečenih prihodkov.
(3) Ne glede na 44. člen ZJF in prejšnji odstavek lahko vlada v primeru, če bi zaradi neprenosa namenskih sredstev v tekoče leto nastala gospodarska škoda, najkasneje do 31. marca tekočega leta, na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi, da se posamezna namenska sredstva prenesejo v tekoče leto nad 2/12 v preteklem letu natečenih in neporabljenih prihodkov, če to omogočajo javnofinančne razmere.
(4) Natečeni prihodki iz drugega odstavka tega člena so prilivi preteklega leta na posamezni namenski postavki.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih ali če utemeljeno pričakuje, da bo sredstva za izvedbo projekta pridobil iz naslova presežnih pravic porabe iz 7. člena tega zakona.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2014 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2015 in ki zapadejo v plačilo v letu 2015, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2015. V letu 2014 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2016, do višine 60 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2015 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2015 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2015 in ki zapadejo v plačilo v letu 2016, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2015. V letu 2015 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2017, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2015 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(6) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2011 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(7) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni uporabnik.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki proračuna ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo kadrovskega načrta. Izhodišča morajo biti pripravljena tako, da se bo skupno število zaposlenih pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti, v obdobju januar 2014–januar 2015 znižalo za 1 %.
(3) Posredni uporabnik proračuna mora sprejeti kadrovski načrt v skladu z izhodišči iz prejšnjega odstavka in spremljati njegovo realizacijo v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(4) Posredni uporabnik proračuna lahko zaposluje na podlagi soglasja pristojnega organa iz 186. člena ZUJF, če ima posredni uporabnik proračuna sprejet program dela in finančni načrt, vključno s kadrovskim načrtom.
(5) Posredni uporabnik proračuna mora izvajati politiko zaposlovanja tako, da je število zaposlenih skladno s sprejetim kadrovskim načrtom posrednega uporabnika proračuna.
(6) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in način spremljanja njihovega izvajanja.
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki proračuna ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo kadrovskega načrta. Izhodišča morajo biti pripravljena tako, da se bo skupno število zaposlenih pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti, v obdobju januar 2014–januar 2015, znižalo za 1 %. V izračun skupnega števila zaposlenih se ne štejejo zaposleni, katerih plače se financirajo iz naslednjih sredstev, razen, če predstojnik neposrednega uporabnika proračuna v izhodiščih odloči, da se znižanje iz prejšnjega stavka nanaša tudi na te zaposlene:
1. sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu;
2. nejavnih sredstev za opravljanje javne službe;
3. sredstev prejetih donacij;
4. sredstev Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
5. sredstev ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;
6. sredstev iz sistema javnih del;
7. sredstev raziskovalnih projektov (mladi raziskovalci);
8. sredstev za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14), ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.
(3) Posredni uporabnik proračuna mora sprejeti kadrovski načrt v skladu z izhodišči iz prejšnjega odstavka in spremljati njegovo realizacijo v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(4) Posredni uporabnik proračuna lahko zaposluje na podlagi soglasja pristojnega organa iz 186. člena ZUJF, če ima sprejet program dela in finančni načrt, vključno s kadrovskim načrtom.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko posredni uporabnik proračuna v obsegu zagotovljenih sredstev na podlagi soglasja organa iz 186. člena ZUJF zaposluje javne uslužbence, ki se financirajo iz sredstev 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Če soglasje za zaposlitev pristojnega organa iz 186. člena ZUJF ni zahtevano, lahko posredni uporabnik proračuna zaposluje tudi preden ima sprejet program dela in finančni načrt vključno s kadrovskim načrtom, če ima za ta namen zagotovljena sredstva.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega proračuna in tisti posredni uporabniki občinskih proračunov, ki se v pretežnem delu financirajo iz proračuna države, posredovati sprejete kadrovske načrte v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz ZZZS, posredovati sprejete kadrovske načrte v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega odstavka tega člena.
(9) Šteje se, da sta program dela in finančni načrt sprejeta, ko posredni uporabnik proračuna pridobi soglasje iz šestega oziroma sedmega odstavka 49. člena tega zakona in da je kadrovski načrt sprejet, ko posredni uporabnik pridobi soglasje iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena.
(10) Posredni uporabnik proračuna mora izvajati politiko zaposlovanja tako, da je število zaposlenih skladno s sprejetim kadrovskim načrtom posrednega uporabnika proračuna.
(11) Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(12) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in način spremljanja njihovega izvajanja.

Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko ministrstvo, pristojno za finance, za namen servisiranja javnega dolga, samostojno prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v letu 2014.

(1) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
– ravna v nasprotju z 48. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 49. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 49. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– če ne sprejme kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 51. člena tega zakona;
– če zaposli javnega uslužbenca v nasprotju s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona;
– če število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona;
– ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 53. člena tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v nasprotju z enajstim odstavkom 51. člena tega zakona ne zagotovi ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.