1. Veljavnost kolektivne pogodbe

Pogodba velja:
A) Krajevno: za območje Republike Slovenije.
B) Stvarno:
(1) Za vse delodajalce, ki so člani Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in člani enake dejavnosti Sekcije za kovine pri Združenju delodajalcev Slovenije.
B) Stvarno:
Za vse delodajalce, ki so člani Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitve v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in člani Sekcija za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:
C 25.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih
delov
C 25.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva
C 25.210 – proizvodnja radiatorjev in kotlov za
centralno ogrevanje
C 25.290 – proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev,
cistern
C 25.300 – proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za
centralno ogrevanje
C 25.400 – proizvodnja orožja in streliva
C 25.611 – prekrivanje kovin s kovino
C 25.619 – druga površinska in toplotna obdelava kovin
C 25.620 – mehanska obdelava kovin
C 25.710 – proizvodnja rezil in jedilnega pribora
C 25.720 – proizvodnja ključavnic, okovja
C 25.731 – proizvodnja ročnega orodja
C 25.732 – proizvodnja orodja za stroje
C 25.910 – proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in
podobnih posod
C 25.920 – proizvodnja lahke kovinske embalaže
C 25.930 – proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
C 25.940 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi
C 25.990 – proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih
izdelkov
C 27.520 – proizvodnja neelektričnih gospodinjskih
naprav
C 28.110 – proizvodnja motorjev in turbin, razen za
letala in motorna vozila
C 28.120 – proizvodnja naprav za fluidno tehniko
C 28.130 – proizvodnja črpalk in kompresorjev
C 28.140 – proizvodnja pip in ventilov
C 28.150 – proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za
mehanski prenos energije
C 28.210 – proizvodnja peči in gorilnikov
C 28.220 – proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
C 28.230 – proizvodnja pisarniških strojev in naprav
(razen računalnikov in perifernih naprav)
C 28.240 – proizvodnja ročnih strojev in naprav
C 28.250 – proizvodnja hladilnih in prezračevalnih
naprav, razen za gospodinjstva
C 28.290 – proizvodnja drugih strojev in naprav za
splošne namene
C 28.300 – proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
C 28.410 – proizvodnja strojev za oblikovanje in
obdelavo kovin
C 28.490 – proizvodnja metalurških strojev
C 28.920 – proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
C 28.930 – proizvodnja strojev za živilsko in tobačno
industrijo
C 28.940 – proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno
in usnjarsko industrijo
C 28.950 – proizvodnja strojev za industrijo papirja in
kartona
C 28.960 – proizvodnja strojev za plastiko in gumo
C 28.990 – proizvodnja strojev za druge posebne namene
C 29.100 – proizvodnja motornih vozil
C 29.200 – proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja
prikolic, polprikolic
C 29.320 – proizvodnja drugih delov in opreme za motorna
vozila in njihove motorje
C 30.110 – gradnja ladij in plavajočih konstrukcij
C 30.120 – proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
C 30.200 – proizvodnja železniških in drugih tirnih
vozil
C 30.300 – proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil
C 30.400 – proizvodnja bojnih vozil
C 30.910 – proizvodnja motornih koles
C 30.920 – proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
C 30.990 – proizvodnja drugih vozil
C 33.110 – popravila kovinskih izdelkov
C 33.120 – popravila strojev in naprav
C 33.150 – popravila in vzdrževanje ladij in čolnov
C 33.160 – popravila in vzdrževanje zračnih in
vesoljskih plovil
C 33.170 – popravila in vzdrževanje drugih prevoznih
sredstev
C 33.190 – popravila drugih naprav
C 33.200 – montaža industrijskih strojev in naprav.

C) Osebno:
(1) Za vse delodajalce, ki so člani navedenega združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) in člani Sekcije za kovine pri Združenju delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:
– DJ/28 – proizvodnja kovinskih izdelkov,
– DK/29 – proizvodnja strojev in naprav, brez proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov (DK/29.71),
– DM/34, 35 – proizvodnja vozil in plovil.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in vodilne delavce, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju in vajence.

C) Osebno:
(1) Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in prokuriste, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

D) Časovno:
(1) Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne 8. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za dve leti od datuma podpisa.
(2) Če nobena od pogodbenih strank najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe pisno ne izjavi, da ne želi podaljšati njene veljavnosti, se njena veljavnost podaljša še za dve leti. Če katera od pogodbenih strank pisno izjavi, da ne želi podaljšati veljavnosti te kolektivne pogodbe, se le-ta uporablja še eno leto od izteka njene veljavnosti.
(3) Tarifna priloga se sklene za obdobje enega koledarskega leta. Če stranki kolektivne pogodbe ne skleneta nove tarifne priloge, se njena uporaba podaljša za eno koledarsko leto.

2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo

(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.
(2) »Gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.
(3) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(4) »Vodilni delavci« so tisti delavci, ki so določeni z drugo alinejo 157. člena Zakona o delovnih razmerjih, in tisti, ki jih določi delodajalec.
(5) Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(6) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in to kolektivno pogodbo.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(8) V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.
(9) Kadar je v tej kolektivni pogodbi skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt delodajalca po 3. odstavku 8. člena Zakona o delovnih razmerjih.
(10) »Vrsta del« je sklop nalog in opravil, za katerih opravljanje se sklepa pogodba o zaposlitvi, ki so sorodne narave, na enak način prispevajo k izvajanju poslovnih funkcij pri delodajalcu ter je za njihovo izvajanje potrebna podobna smer in stopnja predhodne izobrazbe in/ali v sistemu strokovnega usposabljanja v podjetju pridobljena znanja, spretnosti in usposobljenosti. Kolikor se pri delodajalcu pogodbe o zaposlitvi sklepajo za delovna mesta, v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu pa pojem »delovno mesto« ni opredeljen drugače, se šteje, da zanj velja enaka definicija kot za »vrsto del« po tej pogodbi.
(10) Vrsta del, je sklop del, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom ZDR.
(11) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem »delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena ali prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(11) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena ali prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(12) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
(13) »Najnižja osnovna plača« je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(14) »Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
(15) »Sindikalni funkcionar« v smislu 2. odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(16) Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(17) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.
(18) »Izobraževanje delavcev« kot sestavni del vseživljenjskega učenja obsega izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje odraslih oseb, ki želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje ter kompetence kot zmožnosti za opravljanje konkretnih delovnih nalog oziroma prilagajanje potrebam v specifičnih in spreminjajočih se delovnih okoljih. Lahko se izvaja formalno, neformalno in priložnostno.

3. Enotni minimalni standardi

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi zakona in posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih in pod pogoji, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.

(1) Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe delavcev.
(2) Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe in ureditve, ki preprečujejo, da bi bili delavci pri delu izpostavljeni zastrašujočim, sovražnim, nasilnim ali ponižujočim pojavom, s čimer se pri delodajalcu vzpostavlja delavcem prijazno delovno okolje.
(3) S ciljem varovanja delavcev bo delodajalec po predhodnem posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti spremembe kolektivne pogodbe sprejel ustrezna pravila oziroma ukrepe.
(4) Delodajalec objavi potrebo po delu v moški in ženski slovnični obliki, v skladu s poimenovanjem delovnega mesta v sistemizaciji delovnih mest.

(1) Delodajalec je dolžan delavca, ki mu je bila pri njem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pisno obvestiti na njegov zadnji naslov o objavi potreb po novem delavcu na Zavodu za zaposlovanje, če delodajalec v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja zaposluje nove delavce.
(2) Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ki nadaljuje poslovanje s sklenjeno prisilno poravnavo v stečaju, ali pri delodajalcu, ki je kupil premoženje prejšnjega delodajalca v stečaju ali likvidacijskem postopku.
(2) Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ki nadaljuje poslovanje s sklenjeno prisilno poravnavo v stečaju.
Pogodba o zaposlitvi

(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:
– poskusno delo (če se zahteva),
– tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je opredeljen. Kadar je kraj dela določen v širšem smislu, mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo, da je delavec lahko v skladu s pogodbo o zaposlitvi napoten na delo tudi v drug kraj, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi ter o pogojih za tako napotitev.
(4) Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.
(6) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.

(1) Delodajalec in sindikat pri delodajalcu sooblikujeta takšno politiko zaposlovanja, ki bo podpirala enakopravnost oziroma enakovrednost interesov kapitala in dela.
(2) Politika iz prejšnjega odstavka se nanaša na zagotavljanje konkurenčnosti, socialne vključenosti in oblikovanje varne prožnosti tako, da se varnost in prožnost dopolnjujeta.

(1) Določbe tega člena se uporabljajo za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(2) Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.
(3) Delodajalec najmanj tri dni pred razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.
(4) V času poskusnega dela tega postopka ni mogoče voditi.
(5) Delo delavca je potrebno spremljati najmanj 20 delovnih dni. Po končanem postopku spremljanja dela delavca, delodajalec izdela pisno oceno in poročilo o ugotovljenih rezultatih, ki se vroči delavcu skupaj z odločitvijo delodajalca.