Zaradi narave dejavnosti oziroma v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela se v skladu z določbami 158. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.

(1) V plačo delavca se vštevajo tudi plačila za poslovno uspešnost (13. plača in podobno).
(2) Izhodiščne plače, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun delovne uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca so zaupne. Masa plač delavcev, obračunana po kolektivnih in individualnih pogodbah, je javna. Vsak delavec ima pravico do vpogleda svoje obračunane plače po tej kolektivni pogodbi.
(3) Osnovna plača za poln delovni čas in pričakovane rezultate dela, oziroma osnovna plača na uro, predstavlja znesek za normalne pogoje dela. Kot normalni pogoji se štejejo pogoji, v katerih se dela pretežno opravlja. Ta znesek predstavlja obvezo delodajalca pri obračunu in izplačilu plač.
(4) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih kriterijih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca.
(5) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(6) Drugi osebni prejemki iz dela in povračila stroškov v zvezi z delom pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo. Do prehrane so upravičeni po tej kolektivni pogodbi tudi študenti in učenci na praksi ter vajenci v času počitniške prakse.
(7) Prehrana med delom in regres za letni dopust pripada tudi delavcem z najmanj polovičnim delovnim časom. Delavcem, ki delajo v delovnem času, ki je krajši od polovičnega, pripadajo ti zneski sorazmerno s časom, prebitim na delu.
(8) Delodajalec je v skladu s to kolektivno pogodbo dolžan na svoje stroške obračunavati in odvajati članarino na podlagi pisnega navodila reprezentativnega sindikata.
(9) Obračun plač po tej kolektivni pogodbi opravlja delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec. Če 18. v mesecu zapade na dela prost dan ali nedeljo, se lahko izplačilo opravi prvi naslednji delovni dan. Ni v nasprotju s to kolektivno pogodbo, če se delodajalec in reprezentativen sindikat v izogib nelikvidnosti in grožnjam zakona o finančnem poslovanju pisno dogovorita, da se za določen mesec izplačilo plač premakne do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. Če se delodajalec in sindikat pisno dogovorita za izplačilo plač v več delih, mora delodajalec pri zadnjem izplačilu obračunati dohodnino, kot da je opravil izplačilo v enotnem znesku.
(10) Delodajalec v skladu s pisnim dogovorom z reprezentativnim sindikatom obračunava in nakazuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na poseben individualni pokojninski račun za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
(1) V plačo delavca se vštevajo tudi plačila za poslovno uspešnost (13. plača in podobno).
(2) Najnižje osnovne plače, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun delovne uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca so zaupne. Masa plač delavcev, obračunana po kolektivnih in individualnih pogodbah, je javna. Vsak delavec ima pravico do vpogleda svoje obračunane plače po tej kolektivni pogodbi.
(3) Osnovna plača za poln delovni čas in pričakovane rezultate dela oziroma osnovna plača na uro predstavlja znesek za normalne pogoje dela. Kot normalni pogoji se štejejo pogoji, v katerih se dela pretežno opravlja. Ta znesek predstavlja obvezo delodajalca pri obračunu in izplačilu plač.
(4) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih kriterijih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca.
(5) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(6) Drugi osebni prejemki iz dela in povračila stroškov v zvezi z delom pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo. Do prehrane so upravičeni po tej kolektivni pogodbi tudi študenti in učenci na praksi ter vajenci v času počitniške prakse.
(7) Prehrana med delom in regres za letni dopust pripada tudi delavcem z najmanj polovičnim delovnim časom. Delavcem, ki delajo v delovnem času, ki je krajši od po­lovičnega, pripadajo ti zneski sorazmerno s časom, prebitim na delu.
(8) Delodajalec je v skladu s to kolektivno pogodbo dolžan na svoje stroške obračunavati in odvajati članarino na podlagi pisnega navodila reprezentativnega sindikata.
(9) Obračun plač po tej kolektivni pogodbi opravlja delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec. Če 18. v mesecu zapade na dela prost dan ali nedeljo, se lahko izplačilo opravi prvi naslednji delovni dan. Ni v nasprotju s to kolektivno pogodbo, če se delodajalec in reprezentativen sindikat zaradi nelikvidnosti pisno dogovorita, da se za določen mesec izplačilo plač premakne do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec. Če se delodajalec in sindikat pisno dogovorita za izplačilo plač v več delih, mora delodajalec pri zadnjem izplačilu obračunati dohodnino, kot da je opravil izplačilo v enotnem znesku.
(10) Delodajalec v skladu s pisnim dogovorom z reprezentativnim sindikatom obračunava in nakazuje premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na poseben individualni pokojninski račun za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.

Tarifna priloga določa: izhodiščno plačo po tarifnih razredih, način usklajevanja teh plač, zneske denarnih prejemkov delavcev, zneske drugih osebnih prejemkov delavcev, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki kolektivne pogodbe.
Tarifna priloga določa: najnižjo osnovno plačo po tarifnih razredih, način usklajevanja teh plač, zneske denarnih prejemkov delavcev, zneske drugih osebnih prejemkov delavcev, povračil stroškov v zvezi z delom in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki kolektivne pogodbe.

1.Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu in se izplača do 1. julija tekočega leta. V nelikvidnih družbah se regres lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Višina regresa je določena v tarifni prilogi k tej pogodbi. Družba ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče poravnavati dolgove.
(2) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.

2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 izhodiščni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku 1 meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli nagrado za jubileje podjetja – družbe.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– 1 najnižja osnovna plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– 2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.
(5) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu opredeli nagrado za jubileje podjetja – družbe.

3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v skladu z zakonom.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določili te pogodbe pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača ožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku 7 dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
(4) Ožji družinski člani so: zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.

4. Solidarnostne pomoči
(1) Delodajalec izplača solidarnostno pomoč v naslednjih primerih:
– ob smrti delavca znaša solidarnostna pomoč 60% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece,
– ob smrti ožjega družinskega člana znaša solidarnostna pomoč 30% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(2) Delavcu se lahko dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe, sindikata ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% poprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(3) V kolektivni pogodbi podjetja – družbe se lahko delodajalec in sindikat dogovorita tudi za druge kriterije, na osnovi katerih se izplačujejo socialne pomoči.