(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način po standardni klasifikaciji dejavnosti opravljajo dejavnost.
(2) Iz skupine 64.1 Poštna in kurirska dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02).
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbeKolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so člani podpisnic kolektivne pogodbe in na pridobiten način opravljajo dejavnost iz skupine 53. Poštna in kurirska dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02, 69/07, 17/08).

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
(4) Delodajalec (uporabnik), pri katerem opravljajo delo delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je glede teh delavcev dolžan upoštevati določila te kolektivne pogodbe, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.

(1) Ta pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS. Kolektivna pogodba velja do spremembe.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb te pogodbe, ki se nanašajo na plače in prejemke delavcev ter povračila stroškov.
(1) Ta pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pogodba je sklenjena za določen čas štirih let, ki se šteje od datuma sklenitve.
(2) Stranka, ki ne želi podaljšanje kolektivne pogodbe mora o tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najprej 6 mesecev pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe in najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(3) Če stranke kolektivne pogodbe do izteka roka iz prejšnjega odstavka tega člena ne podajo izjave o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do drugačnega dogovora med strankama se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za dobo enega leta.

(1) Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(2) Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(3) Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(4) »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje potrebne za zasedbo delovnih mest.
(5) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec« zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki vodijo organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje pogodb. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi družbe, družbeno pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, splošnim aktom delodajalca ali z aktom o sistemizaciji dela.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti ter akt, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti delodajalca.
(5) Akt o sistemizaciji dela je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.
(6) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se opravljajo posamezne naloge.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah in osebnih prejemkih.

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih.
(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ožje ravni, splošnih aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi delavcev.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja zaradi objektivnih razlogov v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj kot to za posamezno pravico določa Zakon.
II.

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer:

--------------------------------------------------
I. tarifni razred           enostavna dela,
II. tarifni razred          manj zahtevna dela,
III. tarifni razred         srednje zahtevna dela,
IV. tarifni razred          zahtevna dela,
V. tarifni razred           bolj zahtevna dela,
VI. tarifni razred          zelo zahtevna dela,
VII. tarifni razred         visoko zahtevna dela
VIII. tarifni razred        najbolj zahtevna dela,
IX. tarifni razred          izjemno pomembna,
                            najbolj zahtevna dela.
--------------------------------------------------

(1) Delovna mesta se razvrščajo v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I. tarifni razred           najenostavnejša dela
II. tarifni razred          enostavna dela
III. tarifni razred         manj zahtevna dela
IV. tarifni razred          srednje zahtevna dela
V. tarifni razred           zahtevna dela
VI. tarifni razred          bolj zahtevna dela
VII. tarifni razred         zelo zahtevna dela
VIII. tarifni razred        visoko zahtevna dela
IX. tarifni razred          najbolj zahtevna dela
X. tarifni razred           izjemno pomembna najbolj zahtevna
                            dela

(1) I. tarifni razred (enostavna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja (krajši eno ali večmesečni tečaji).
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred (zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma višja strokovna izobrazba
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma visoka strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem izobraževanju.
IX. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Zahtevana izobrazba: praviloma doktorat znanosti.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcu razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
(5) Izraza višja in visoka strokovna izobrazba se enakovredno uporabljata v tej pogodbi in pri določanju pravic, dolžnosti in obveznosti za univerzitetno in neuniverzitetno izobrazbo.
(1) I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola
– nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
– nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola
Končana osnovna šola in krajše usposabljanja (krajši eno ali več mesečni tečaji, lahko interni ali eksterni)
III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje
– 1,5 do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja
– 1,5 do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile
IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje
– programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
– programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce
V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje
– 4 do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
– programi izobraževanja po modelu 3+2
– 4 do 5-letni programi za naziv tehnika
– Programi izobraževanja in izpiti za VKV delavce
– 4-letni gimnazijski programi
VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje
– 2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
– 2 do 2,5-letni višješolski študijski programi sprejeti pred 1. 1. 1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje)
VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje
– specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
– visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
– visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu
VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje
– specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
– visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
– magistrski študijski programi, za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu«
IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje
– magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij znanosti
– specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/ specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje
– doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji)
– doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje
– doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z merili in kriteriji določenimi v aktu o sistemizaciji dela.
(3) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti, učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku 15 dni od predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.
(5) Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja, se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.

Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni in plačilni razred v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni razred, v katerega je razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu tri dni pred podpisom pogodbe o zaposlitvi vroči pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in mu omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno pogodbo sklenjeno pri delodajalcu in splošne akte s katerimi so urejene njegove obveznosti v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Pripravništvo
(1) Pogodbo o zaposlitvi sklene kot pripravnik vsak; ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela in sicer:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), 4 mesece (VI. stopnja), oziroma največ 6 mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca:
– kadar gre za časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev,
– kadar gre za nujno nadomeščanje odsotnega delavca,
– kadar drugo delo traja najmanj 20 dni,
– kadar gre za preprečevanje škode v poslovnem procesu.
(2) Delavec prejme v vseh primerih napotitve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Napotitev v prvem odstavku navedene okoliščine.
(4) Akt o napotitvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi občasno opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca, in sicer v naslednjih primerih:
– če je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje delavca
– preprečitev večje škode
– nenadne okvare delovnih naprav
– kadar gre za izjemno časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev
– kadar gre za nadomeščanje nenadno odsotnega delavca
– v drugih primerih določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo ožje ravni.
(2) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo.
(3) Delo lahko traja neprekinjeno, iz razlogov po peti alineji prvega odstavka tega člena 15 dni, v ostalih primerih pa toliko časa kot trajajo razlogi zaradi katerih je bilo odrejeno, vendar ne dalj kot 4 mesece v koledarskem ali poslovnem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje drugega dela.
(5) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, delavec prejema najmanj enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Napotitev delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer poda pisno mnenje pooblaščeni zdravnik delodajalca ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika delavca.
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 2 uri dnevno za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let,
– če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 3 ure dnevno za druge delavce.
(2) V primerih, naštetih v 2. in 3. alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če napotitev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(3) Če je delodajalec v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka prejel soglasje delavca za napotitev na delo v drug kraj in zaradi oddaljenosti to zahteva spremembo delavčevega prebivališča, je delavcu potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(4) Če kraj opravljanja dela ni določen v pogodbi o zaposlitvi, se za kraj opravljanja dela šteje kraj v katerem se prične opravljati delo.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo v celoti, če je kraj dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen.

Odškodnina delavca v skladu s 185. členom zakona o delovnih razmerjih znaša eno izplačano bruto plačo za poln delovni čas, za mesec, pred nastankom dogodka.V primeru, da delavec ni delal polni delovni čas se poprečna plača izračuna kot zmnožek ugotovljene poprečne urne postavke z vsemi dodatki in delom plače iz naslova uspešnosti ter mesečnim fondom ur.
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 18 mesecih od prejema pisnega opozorila.

(1) Delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori med delom.
(2) Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.
(3) Če ima delavec v letu večji letni fond ur, mu mora delodajalec v roku 4 mesecev po preteku poslovnega leta omogočiti izkoristiti presežek ur. V primeru, da mu tega ne more omogočiti v navedenem roku, je delodajalec dolžan izplačati delavcu odškodnino v višini nadur na osnovi plače zadnjega meseca.
(3) Delodajalec v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v letnem koledarju določi referenčno obdobje 12 mesecev v okviru katerega bo spremljal in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno delovno obveznost delavca. Referenčno obdobje se med letom lahko spremeni in traja krajši čas, ne sme pa trajati več kot 12 mesecev. O razlogih za spremembo referenčnega obdobja mora delodajalec pisno obvestiti reprezentativni sindikat oziroma delavce, če ni organiziranega sindikata, pred sprejemom odločitve, ter obvestilo o spremembi objaviti na enak način,kot je objavljen letni koledar dela. Če ima delavec ob koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek opravljenih ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec povečane za odstotek urne postavke za nadurno delo.
(4) Delodajalec je dolžan v letnem fondu delovnih dni zagotoviti, da imajo vsi delavci vključno z dnevi državnih praznikov in dela prostih delovnih dni, na letni ravni enako število delovnih dni.

(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona kot poprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.
(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v kolektivni pogodbi ožje ravni. Neenakomerni delovni čas je dopustno odrediti v naslednjih primerih:
– narava in organizacija dela,
– racionalizacija poslovanja,
– boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
– smotrnejša izraba delovnega časa,
– dokončanje določenih del oziroma opravil,
– tržne razmere,
– višja sila ali izjemne okoliščine.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                2 dni,
– rojstva otroka                               1 dan,
– poroke otroka                                1 dan,
– smrti zakonca, otrok, staršev,
posvojencev                                    2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev,        1 dan,
– selitve delavca v interesu delodajalca       2 dni,
– selitve delavca oziroma njegove družine      1 dan,
– nesreče                                   do 5 dni.

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                        2 dni,
– rojstva otroka                                       1 dan,
– smrti zakonca, izven zakonskega
partnerja,
otrok, staršev, posvojencev                            2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev,                1 dan,
– selitve delavca v interesu delodajalca               2 dni,
– selitve delavca oziroma njegove družine              1 dan,
– elementarne nesreče                           od 1 do 5 dni.

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžino odsotnosti ob nesrečah določi delodajalec.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(1) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.
(2) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(1) Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije, funkcije oziroma dolžnosti, v katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ter delavec, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali je brez krivde poklican k upravnim ali sodnim organom.
(2) Kolikor obstaja na podlagi zakona ali kakšnega drugega predpisa pravna podlaga, na podlagi katere ima delodajalec pravico do povračila nadomestila za odsotnega delavca, je taka odsotnost v breme delodajalca. V vseh drugih primerih delodajalec odsotnost odobri v breme delavca.

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške,
– v drugih opravičenih primerih.
(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(2) (3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(3) (4) Odsotnost z dela brez nadomestila odobri delodajalec, ki določi tudi način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in uvedba disciplinskega postopka.

Na podlagi kriterija delovne dobe se določa trajanje letnega dopusta na naslednji način:

skupna delovna doba          število dni dopusta
– do 10 let                              20 dni,
– od 10 do 15 let                        22 dni,
– od 15 do 20 let                        24 dni,
– od 20 do 25 let                        26 dni,
– od 25 do 30 let                        28 dni,
– nad 30 let                             30 dni.

Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu doda določeno število dni letnega dopusta:

skupna delovna doba                         dodatni dnevi
                                               dopusta
najmanj 5 let                                     1
najmanj 10 let                                    2
najmanj 15 let                                    3
najmanj 20 let                                    4
nad 25 let                                        5.

Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta:
– za IV. in V. stopnjo zahtevnosti 1 dan,
– za VI., VII. in VIII. stopnjo zahtevnosti 2 dni.
Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta:
– od IV. do X. stopnjo zahtevnosti 1 dan