Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, pa v okviru programa izobraževanja ni imel program praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije sklenejo dogovor o načinu opravljanja pripravništva v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih.

Delovni čas v zavodih in pri delodajalcih s področja zdravstva in socialnega varstva traja 40 ur tedensko.
Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.
Delovni čas delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer delo stalno poteka v kontroliranemu območju ionizirajočega sevanja; delavcev v prosekturi; delavcev v specialnih laboratorijih, za katere so predpisani posebni zaščitni ukrepi pred mutagenimi, teratogenimi, karcinogenimi agensi in materiali, organskimi topili, formalinskimi spojinami, znaša 36 ur tedensko. Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.
Delavci, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s strankami, (delovna mesta so priloga) imajo pravico do najmanj ene ure dnevno za strokovno pripravo v zavodu in druga strokovna opravila v zavodu.
Zaposleni na določenih delovnih mestih (seznam delovnih mest je v prilogi), imajo pravico do 30-minutne strokovne priprave za delo, ki se izvaja na delovnem mestu in je del delovnega procesa v rednem delovnem času.

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe v efektivnem trajanju, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
1. Delavcem pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:

- do 3 1et                                                18 dni
- nad 3do 7 1et                                           19 dni
- nad 7 do 10 let                                         20 dni
- nad 10 do 15 let                                        21 dni
- nad 15 do 20 1et                                        22 dni
- nad 20 do 25 1et                                        23 dni
- nad 25 let                                              24 dni

2. Za zahtevnost del pripada delavcem, ki so razporejeni v:

- IX. tarifno skupino                     7 dni letnega dopusta,
- VIII. tarifno skupino                   6 dni letnega dopusta,
- VII. tarifno skupino                    5 dni letnega dopusta,
- VI. tarifno skupino                     4 dni letnega dopusta,
- V. tarifno skupino                      3 dni letnega dopusta,
- ostale tarifne skupine                  2 dni letnega dopusta.

3. Delavcu se letni dopust poveča v primeru dela pod naslednjimi pogoji za:

- hrup in vibracije                                        1 dan
- prah                                                     1 dan
- večje obremenitve vida (mikroskop,
monitor, ultrazvok, računalnik)                            1 dan
- neugodne klimatske razmere (mikro
in makro klima, temperatura,
gibanje zraka, vlaga)                                      1 dan
- nevarnost infekcije                                      1 dan
- delo s kemikalijami (razen
citostatikov)                                              1 dan
- večje fizične obremenitve (dvigovanje,
prenašanje težjih bremen, prisilna drža)                   1 dan

Število dni dopusta po tej točki se sešteva, vendar skupno število dni dopusta iz te točke lahko znaša največ 3 dni.
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi direktor.
4. Delavcu se letni dopust poveča za:

- delo v prosekturi                                    za 10 dni
- delo v intenzivni terapiji III.                       za 4 dni
- delavcem, ki nosijo odgovornost
za diagnostiko in terapijo                              za 3 dni
- delo v intenzivni negi in terapiji I. in II. st.
ter, operacijski sobi in teamu, ki dela v urgentni službi  za 2 dni
- delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo,
izmensko delo, popoldansko, nočno delo,
terensko delo                                           za 2 dni
/posebni pogoji se ne seštevajo/

5. Delavcu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih:

- za delo s težko duševno motenimi ali
prizadetimi osebami                                    do 15 dni
- za delo s težje motenimi ali prizadetimi
osebami                                                   10 dni
- za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi
osebami                                                    5 dni
- za delo z lažje motenimi ali prizadetimi
osebami                                                    2 dni

6. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:

- za vsakega otroka do 15. leta starosti                za 1 dan
- pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo
vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje
v zdravstveni ustanovi (bolnišnica, zdravilišče
ali druga ustanova, kjer poteka rehabilitacija)
oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše
zdravljenje                                             za 1 dan
- delovnemu invalidu III. kategorije                    za 2 dni
- delovnemu invalidu II. kategorije                     za 3 dni
- delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro                 za 5 dni
- delavcu, ki neguje in varuje težje telesno
ali zmerno, težje ali težko duševno
prizadeto osebo                                         za 5 dni

Povečan letni dopust iz druge, tretje, četrte in pete alineje iz te točke se ne sešteva.
7. Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
8. Delavcu se glede na delo s citostatiki letni dopust poveča za:

----------------------------------------------------------------
Opravila:                                 Izpostavljenost:
                                     Min.       Srednja     Max.
----------------------------------------------------------------
A. Čiščenje kontaminirane
bolnikove okolice                    1 dan      2 dni      3 dni
B. Zdravstvena nega bolnikov,
ki prejemajo citostatike               1          3          5
C. Priprava in/ali raztapljanje
citostatikov                           1          3          7
D. Aplikacije citostatikov             1          2          3
----------------------------------------------------------------

Vrednost posameznih alinej lahko seštevamo.
Pod pojmom minimalno se razume 1/3 delovnega časa.
Pod pojmom srednje se razume 1/3 do 2/3 delovnega časa.
Pod pojmom maksimalno se razume stalno delo.
9. Delavcu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča za:
Opravila in izpostavljenost:

A. Dnevno delo z bolniki, ki imajo aplicirane
diagnostične doze izotopov                                 1 dan
B. občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane
terapevtske doze izotopov,
- občasno delo v prostorih TRT aparatur
- občasno delo s substancami, markiranimi z radionuklidi
- občasno aktivno sodelovanje pri
diagnostičnih RTG postopkih                                2 dni
C. Občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih
virih sevanja                                            3-9 dni
D. Stalno delo v območju virov
ionizirajočega sevanja                                    18 dni

Alinej pod to točko med seboj ne seštevamo.
Število dni letnega dopusta po točki 8. in 9. se med seboj izključuje.

Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
- prevoz,
- kotizacija, šolnina,
- stroški prehrane,
- stroški bivanja,
- nadomestilo za ločeno življenje, če izobraževanje oziroma izpopolnjevanje poteka izven kraja stalnega bivališča delavca in če mora biti delavec na takšnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju več kot 30 dni.
Nadomestilo iz 5. alineje izključuje nadomestili iz 3. in 4. alineje.
Za potrebe zavoda se izobražujejo delavci tudi v naslednjih primerih,
– če se je v času delavčevega dela spremenil sistem izobraževanja tako, da se je v aktu o sistemizaciji povišala zahtevana izobrazba za opravljanje določenega dela,
– kadar gre za s kadrovskim načrtom izkazane potrebe po razporeditvi delavcev na delovna mesta, za katera se zahteva višja izobrazba.
Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi. Medsebojni odnosi se uredijo s pogodbo.

Delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je bila spremenjena zahtevana stopnja strokovne izobrazbe in ki imajo manj kot 10 let do izpolnitve zakonskih pogojev za starostno upokojitev, se niso dolžni izobraževati za pridobitev višje strokovne izobrazbe in lahko še naprej opravljajo enaka dela.

Delodajalec sklene nezgodno zavarovanje za delavce, ki so pri opravljanju svojih nalog posebej izpostavljeni in ogroženi.
Delodajalec sklene nezgodno zavarovanje po tem členu za zaposlene, ki opravljajo delo v patronažni službi, v reševalni službi, v službi helikopterskih prevozov, pod pogojem, da opravljajo terensko delo; pri vzdrževanju strojev ali električnih naprav, s plini, vnetljivimi snovmi, kislinami ali lugi.
Višina zavarovanja znaša najmanj 590 tolarjev mesečno na delavca.