Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) razen za učitelje, vzgojitelje, pedagoge, psihologe, socialne delavce, specialne pedagoge in knjižničarje.
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v vrtcih, šolah, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in organizacijah za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v višji plačilni razred.

Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom in kolektivno pogodbo.

Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
– v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah V- VI za štiri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah VII – IX za pet plačilnih razredov.
Strokovni delavci, ki nimajo naziva, podeljenega v skladu s pravilnikom o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95, 27/96 in 38/96) oziroma pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vrtcih v nazive (Uradni list RS, št. 41/94 in 49/95), lahko napredujejo v skladu s tem pravilnikom največ za tri plačilne razrede.

Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu ali šoli, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. V to dobo se strokovnim delavcem na enak način všteva tudi čas opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se v napredovalno obdobje všteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, niti se niso uveljavljala pri napredovanju v naziv, in sicer:   

                                                                          točk
– doktorat znanosti                                                       250
– magisterij                                                              150
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi                100
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi                  75
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi                50
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe                         100
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe                           75
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje                                                        50
– pravniški državni izpit                                                 100
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi               50
– pedagoško-andragoška dokvalifikacija                                     50
– certifikat o aktivnem znanju tujega jezika                               50
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji,
seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20
točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje
novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz
prejšnje alinee tega člena)                                                29 20

Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:

                                                                         točk
– mentorstvo                                                            20-50
– vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge               20
– vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge           30
– članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge            10
– članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge        15
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu                                                             20
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje                          40
– vsako leto poučevanja treh ali več predmetov na predmetni stopnji, 
če je zaposleni ustrezno strokovno usposobljen za poučevanje vseh 
predmetov                                                                  40 točk
– članstvo strokovnega delavca v šolski maturitetni komisiji              10–40 točk
– članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, 
izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu                              5–30 točk”. 

Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu vzgojno-izobraževalnega zavoda v katerem je oseba zaposlena kot tudi razvoj stroke, vendar pa opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:

točk
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj
vzgojnoizobraževalnega zavoda                                              20
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven
vzgojnoizobraževalnega zavoda s širšo udeležbo                             30
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – domačem        20
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju –
mednarodnem                                                                40
– članstvo v izpitnih komisijah                                            40
– objavljen strokovni članek ali razprava                                  20
– strokovna knjiga                                                        150
– prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige                    20-40
– samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg
nalog s svojega delovnega področja                                         20
– prispevek k boljšemu delu vzgojnoizobraževalnega zavoda ali k
njenemu ugledu v javnosti                                                  20
– pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog, k boljši
organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja
vzgojnoizobraževalnega zavoda                                              20
– sodelovanje v izobraževalnem sistemu vzgojnoizobraževalnega
zavoda                                                                     30
– priprava strokovnega gradiva za interno uporabo                       20-40

Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu vzgojno-zobraževalnega zavoda, v katerem je oseba zaposlena, kot tudi razvoj stroke, vendar pa opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda 20 točk
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven vzgojno-izobraževalnega zavoda s širšo udeležbo 30 točk
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – domačem 20 točk
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – mednarodnem 40 točk
– članstvo v izpitnih komisijah 40 točk
– objavljen strokovni članek ali razprava 20 točk
– strokovna knjiga, pri čemer se strokovnemu delavcu ne upoštevajopriročniki, delovni zvezki in učni pripomočki, potrjeni v skladu s predpisi 150 točk
– prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige, pri čemer se strokovnemu delavcu ne upošteva recenzij v postopku potrjevanjaučbenika, priročnika ali delovnega zvezka 20–40 točk
– samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog polegnalog s svojega delovnega področja 20 točk
– prispevek k boljšemu delu vzgojno-izobraževalnega zavoda ali k njegovemu ugledu v javnosti 20 točk
– pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog, k boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja vzgojno-izobraževalnega zavoda 20 točk
– sodelovanje v izobraževalnem sistemu vzgojno-izobraževalnega zavoda 30 točk
– priprava strokovnega gradiva, učila ali učnega pripomočka, ki ga je potrdil ustrezni strokovni organ pristojnega zavoda, za internouporabo, v vrtcu pa tudi didaktične igre 10–60 točk
– enoletno vodenje krožka, v vrtcu pa tudi dodatne interesne delavnice (sekcije, društva) 10 točk.
Kadar gre za napredovanje zaposlenega strokovnega delavca, se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka razen določb iz prve do šeste ter dvanajste alinee.

Zaposleni v tarifnih skupinah I. do V. lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposlen v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. Člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII. do IX. lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih na podlagi 10., 11. in 12. 13. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.

Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Dokazila se lahko v postopku napredovanja uporabijo le enkrat.
Dokazila se lahko v postopku napredovanja v plačilne razrede upoštevajo le enkrat, dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 10., 11. in 13. člena tega pravilnika, pa se ne smejo upoštevati v postopkih napredovanja v nazive.