Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v vrtcih, šolah, domovih za učence, dijaških domovih, zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in organizacijah za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v višji plačilni razred.

Na delovnem mestu lahko v višji- plačilni razred napreduje zaposleni, ki:

• ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
• izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
• izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.

Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.

Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom in kolektivno pogodbo.

Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:

• v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
• v tarifnih skupinah V- VI za štiri plačilne razrede,
• v tarifnih skupinah VII – IX za pet plačilnih razredov.

Strokovni delavci, ki nimajo naziva, podeljenega v skladu s pravilnikom o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95, 27/96 in 38/96) oziroma pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vrtcih v nazive (Uradni list RS, št. 41/94 in 49/95), lahko napredujejo v skladu s tem pravilnikom največ za tri plačilne razrede.

Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.

Pri ugotavljanju napredovalnega obdobja se strokovnim delavcem kot eno leto dobe zaposlitve upošteva dvanajst mesecev zaposlitve v vrtcu ali šoli, ne glede na trajanje delovnega časa zaposlenega. V to dobo se strokovnim delavcem na enak način všteva tudi čas opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Strokovnim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se v napredovalno obdobje všteje tudi ta delovna doba, vendar ne več, kot je bilo potrebno za izpolnitev pogojev.

Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.

V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.

V obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.

Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.

Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.

Delodajalec je dolžan enkrat letno obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport o opravljenih napredovanjih na podlagi določb tega pravilnika.

Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:

1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.

Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.

Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, niti se niso uveljavljala pri napredovanju v naziv, in sicer:

                                                                          točk
– doktorat znanosti                                                       250
– magisterij                                                              150
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi                100
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi                  75
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi                50
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe                         100
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe                           75
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje                                                        50
– pravniški državni izpit                                                 100
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi               50
– pedagoško-andragoška dokvalifikacija                                     50
– certifikat o aktivnem znanju tujega jezika                               50
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji,
seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20
točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje
novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz
prejšnje alinee tega člena)                                                 20

Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:

                                                                         točk
– mentorstvo                                                            20-50
– vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge               20
– vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge           30
– članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge            10
– članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge        15
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu                                                             20
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje                          40
– vsako leto poučevanja treh ali več predmetov na predmetni stopnji, 
če je zaposleni ustrezno strokovno usposobljen za poučevanje vseh 
predmetov                                                                  40 točk
– članstvo strokovnega delavca v šolski maturitetni komisiji              10–40 točk
– članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, 
izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu                              5–30 točk”. 

Kriteriji in pogoji samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:

                                                                         točk
– strokovno utemeljen in nacionalen pristop pri opravljanju
delovnih nalog                                                             25
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez
potrebe po preverjanju tega dela                                           25