(1) Za vrednotenje postavk v računovodskih izkazih veljajo naslednja splošna pravila:

1. predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja;
2. uporaba metod vrednotenja se brez utemeljenih razlogov ne sme spreminjati iz poslovnega leta v poslovno leto (stalnost vrednotenja);
3. treba je upoštevati načelo previdnosti, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, še zlasti:

• pripoznajo se lahko le dobički na bilančni presečni dan,
• pripoznajo se vse obveznosti, ki nastanejo v poslovnem letu, tudi če postanejo razvidne šele med bilančnim presečnim dnevom in dnevom priprave bilance,
• pripoznajo se vsi negativni popravki vrednosti, ne glede na to ali je rezultat poslovnega leta dobiček ali izguba;

4. treba je upoštevati načelo izvirne vrednosti; to je začetnega merjenja po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Družbe lahko v skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja vrednotijo:

• opredmetena osnovna sredstva po revaloriziranih zneskih in
• finančne instrumente, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po poštenih vrednosti na način, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

5. zneski, pripoznani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, se obračunavajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;
6. sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev je treba vrednotiti posamično;
7. začetna bilanca stanja poslovnega leta se mora ujemati s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta;
8. postavke v računovodskih izkazih so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine poslovnih dogodkov in ne samo glede na njihovo pravno obliko;
9. zahtev glede prikaza in razkritja ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven.

(2) V primeru merjenja opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih se znesek razlike med meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi revalorizacije izkaže kot revalorizacijska rezerva v bilanci stanja. Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v kapitalske rezerve ali v osnovni kapital po določbah tega zakona.

Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjen dobiček; to je razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo sredstva.

(3) Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Kadar gre za finančne instrumente, se poštena vrednost določi na eni od naslednjih podlag:

• tržne vrednosti, kadar gre za finančne instrumente, za katere je mogoče zlahka opredeliti zanesljiv trg; kadar tržne vrednosti ni mogoče zlahka opredeliti za instrument, vendar jo je mogoče opredeliti za njegove sestavne dele ali za podoben instrument, se lahko tržna vrednost izvede iz tržne vrednosti njegovih sestavnih delov ali podobnega instrumenta ter,
• kadar gre za finančne instrumente, za katere ni mogoče zlahka opredeliti zanesljivega trga, se vrednost določi iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, pod pogojem, da te tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti.

Finančni instrumenti, ki jih z metodami, opisanimi v prvi in drugi alineji tega odstavka, ni mogoče zanesljivo meriti, se merijo v skladu z načelom izvirne vrednosti, če je merjenje na takšni podlagi mogoče.

(4) Dobiček ali izguba iz spremembe poštene vrednosti se pripozna v poslovnem izidu razen dobičkov ali izgub:

• od za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev,
• iz naslova spremembe vrednosti instrumentov za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem, ki dovoljuje, da se v izkazu poslovnega izida ne prikažejo nekatere spremembe ali nobena sprememba vrednosti,
• izvirajočih iz tečajnih razlik, povezanih z denarno postavko, ki je del neto naložbe družbe v tuj subjekt.

Te spremembe poštenih vrednosti se pripoznajo v rezervi nastali zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se prilagaja zaradi sprememb poštene vrednosti in oslabitev ter se odpravi preko poslovnega izida v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se ne more uporabiti za kritje izgube oziroma povečanje osnovnega kapitala.

(5) Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po izvirni vrednosti.

(6) Sredstva so v bilanci stanja razdeljena na dolgoročna in kratkoročna sredstva. Dolgoročna sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od leta dni. Stalna sredstva v nasprotju z dolgoročnimi sredstvi ne obsegajo dolgoročnih poslovnih terjatev. Gibljiva sredstva so vsa kratkoročna sredstva, povečana za dolgoročne poslovne terjatve.

(7) Dividende oziroma udeležbe v dobičku se pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila.

(8) Stalna sredstva z omejeno dobo koristnosti se zmanjšujejo za popravke vrednosti tako, da se vrednost sredstev sistematično odpisuje ves čas njihove uporabne dobe koristnosti. Oslabitev stalnih sredstev na bilančni presečni dan je potrebna, če se pričakuje, da bo znižanje njihove vrednosti trajno. Popravki vrednosti in oslabitev se pripoznajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida. V izjemnih primerih, kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime sistematično odpiše v obdobju petih let.

(9) Gibljiva sredstva se izmerijo po nižji tržni vrednosti ali v posebnih okoliščinah po drugi nižji vrednosti na način, določen s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

10. Ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti. Družba mora bilančni dobiček zmanjšati za znesek usredstvenih dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan.
11. Rezervacije krijejo obveznosti ali stroške oziroma odhodke, katerih narava je jasno opredeljena in za katere je na bilančno presečni dan verjetno ali gotovo, da bodo nastali, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastali. Na bilančno presečni dan predstavlja rezervacija najboljšo oceno odhodkov, za katere je verjetno, da bodo nastali, ali, v primeru obveznosti, zneska, ki se zahteva za njihovo poravnavo.
12. Biološka sredstva, pospravljeni kmetijski pridelki ter vsa ostala sredstva in obveznosti, za katere niso navedena pravila pripoznavanja, merjenja in vrednotenja v prejšnjih odstavkih, se pripoznavajo, merijo, vrednotijo ter se odpravlja njihovo pripoznanje na način določen s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.