Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

Najnovejša različica besedila

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)

RAZNO -

Velja od: V uporabi od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina zakona)

Ta zakon ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, postopek za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del, reševanje sporov in nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(prenos direktiv Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne 20. 3. 2014, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/26/EU).

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata:

  • Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6. 10. 1993, str. 15) in
  • Direktiva 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 12), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 265 z dne 11. 10. 2011, str. 1).
(pojmi)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

  • »avtorski honorar« je prihodek iz naslova uporabe avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic;
  • »avtorska pravica«, »sorodne pravice« in »avtorsko delo« imajo isti pomen kot v zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice;
  • »država članica« je država članica Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora;
  • »imetnik oziroma imetnica pravic (v nadaljnjem besedilu: imetnik pravic)« je avtor oziroma avtorica (v nadaljnjem besedilu: avtor), izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), proizvajalec fonograma, filmski producent, RTV organizacija, založnik, izdelovalec podatkovnih baz in vsaka druga oseba, razen kolektivne organizacije, na katero so bile z zakonom, pogodbo ali drugim pravnim poslom prenesene posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja ali sorodne pravice, ali ki je na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla ali zakona upravičena do avtorskega honorarja;
  • »povezana oseba« ima isti pomen kot v zakonu, ki ureja medije;
  • »pravice za spletno uporabo glasbenih del« so avtorske pravice, ki imajo isti pomen kot v zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in jih uporabnik pridobi za spletno uporabo glasbenih del;
  • »pristojni organ« je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino;
  • »register« je register na podlagi zakona, ki ureja statusno obliko pravne osebe, ki je kolektivna organizacija;
  • »repertoar« je seznam avtorskih del, na katerih kolektivna organizacija ali neodvisni subjekt upravljanja upravlja avtorske pravice;
  • »statut« je akt o ustanovitvi pravne osebe;
  • »tuja kolektivna organizacija« je kolektivna organizacija, ki nima sedeža ali podružnice v Republiki Sloveniji;
  • »večozemeljska licenca« je dovoljenje za uporabo avtorskega dela, ki zajema ozemlje več kot ene države članice.
(kolektivna organizacija)

Kolektivna organizacija je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je na podlagi pooblastila imetnika pravic ali tega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina in glavna dejavnost, in izpolnjuje eno ali obe od naslednjih meril:

  • je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;
  • je nepridobitna.
(neodvisni subjekt upravljanja)

(1) Neodvisni subjekt upravljanja je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa in je pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist, pri čemer je to njena edina ali glavna pridobitna dejavnost, in ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic.

(2) Za neodvisni subjekt upravljanja se ne štejejo zlasti filmski producent, proizvajalec fonogramov, RTV organizacija, založnik ter menedžer in agent kot posrednik imetnikov pravic.

(3) Za neodvisni subjekt upravljanja se uporabljajo prvi in tretji odstavek 13. člena, drugi in četrti odstavek 14. člena, 38. člen, 2., 3., 6., 9., 10., 12. in 13. točka prvega odstavka 39. člena, peti odstavek 44. člena in 69. do 72. člen tega zakona.

(sorodne pravice)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen določb o večozemeljskih licencah za spletno uporabo glasbenih del.

(individualno in kolektivno upravljanje)

(1) Avtorske pravice se upravljajo posamično (individualno), to je za vsako posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več avtorskih del več avtorjev hkrati.

(2) Imetnik pravic se sam odloča ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku ali bo za upravljanje svojih pravic na že objavljenih avtorskih delih pooblastil katero od kolektivnih organizacij ali neodvisni subjekt upravljanja, razen če ta zakon določa drugače.

(3) Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po pooblastilu imetnika pravic ali tem zakonu preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic, razen če ta zakon določa drugače.

(upravljanje po zastopniku)

(1) Upravljanje avtorskih pravic po zastopniku obsega:

  1. zastopanje avtorjev pri njihovih pravnih poslih in razmerjih z uporabniki oziroma naročniki njihovih del, vključno s pobiranjem avtorskih honorarjev ali drugih nadomestil;
  2. zastopanje avtorjev v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi zaradi varstva njihovih avtorskih pravic.

(2) Kadar avtor uveljavlja svoje pravice pred sodišči ali drugimi državnimi organi po zastopniku, ki je fizična ali pravna oseba, je tak zastopnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po zastopniški tarifi, če izpolnjuje pogoje za zastopanje pred sodišči ali drugimi državnimi organi oziroma če te pogoje izpolnjuje pooblaščeni delavec pravne osebe, ki je zastopnik. Zastopniško tarifo sprejme zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(obvezno kolektivno upravljanje)

Ne glede na drugi odstavek 7. člena tega zakona imetnik pravic upravlja svoje pravice na že objavljenih avtorskih delih le prek kolektivne organizacije (obvezno kolektivno upravljanje), če gre za:

  1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti iz 32.a člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: ZASP);
  2. ponovno prodajo izvirnikov likovnih del (sledna pravica iz 35. člena ZASP);
  3. reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP;
  4. kabelsko retransmisijo avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic, in
  5. pravico do dodatnega letnega nadomestila iz 122.b člena ZASP.
(izjeme od obveznega kolektivnega upravljanja)

(1) Ne glede na prejšnji člen lahko imetnik pravic individualno upravlja:

  1. pravice iz 1. točke prejšnjega člena, če je na vseh delih, ki so izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh pravic in
  2. pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom (28. člen ZASP), če je imetnik vseh materialnih avtorskih in sorodnih pravic za ta način uporabe.

(2) Imetnik pravic lahko uveljavlja izjemo iz 1. točke prejšnjega odstavka, če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni po uporabi avtorskega dela.

(3) Imetnik pravic lahko uveljavlja izjemo iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni pred uporabo avtorskega dela.

(splošno načelo kolektivnega upravljanja)

Kolektivna organizacija deluje v najboljšem interesu imetnika pravic, katerega pravice kolektivno upravlja, in mu ne nalaga nobenih obveznosti, ki niso objektivno potrebne za varstvo njegovih pravic in interesov ali dejansko upravljanje njegovih pravic.

(določitev pristojnosti sodišča v posameznih primerih)

V sporih, ki nastanejo v zvezi z organizacijo in delovanjem kolektivnih organizacij, je pristojno sodišče splošne pristojnosti in se uporabljajo pravila pravdnega postopka v gospodarskih sporih, razen če ta zakon določa pristojnost upravnega sodišča ali sodišča, ki je po zakonu, ki ureja sodišča, pristojno za odločanje v sporih intelektualne lastnine.

II. DOVOLJENJE ZA KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE PRAVIC
(vloga za izdajo dovoljenja)

(1) Vloga za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice se vloži pri pristojnem organu. V njej se navedejo firma ali ime, sedež in matična številka pravne osebe, ki vlaga vlogo, ter avtorske pravice, kategorije imetnikov pravic in vrsta avtorskih del, na katere se vloga nanaša.

(2) K vlogi se priloži:

  1. statut;
  2. pravila o delitvi zbranih avtorskih honorarjev;
  3. pravila o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
  4. pravila o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov, če bo to izvajala;
  5. pravila o stroških poslovanja;
  6. pravila o namenskih skladih, če bodo oblikovani;
  7. pravila o obvladovanju tveganj;
  8. repertoar;
  9. seznam članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član) in seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje njihovih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic;
  10. v primeru obveznega kolektivnega upravljanja avtorske pravice s tujimi kolektivnimi organizacijami podpisana pisma o nameri ali sklenjene sporazume o zastopanju;
  11. dokazila o sredstvih, s katerimi bo pravna oseba kolektivno upravljala avtorske pravice in
  12. sklep oseb, ki imajo upravljavske pravice, v skladu z zakoni, da soglašajo z vlogo za izdajo dovoljenja in se za čas statusa kolektivne organizacije odpovedujejo upravljavskim pravicam v pravni osebi v korist članov kolektivne organizacije.

(3) Neodvisni subjekt upravljanja k vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži:

  1. dokazilo, da ni v celoti ali deloma v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom imetnikov pravic;
  2. dokazilo, da je to njegova edina ali glavna pridobitna dejavnost, in
  3. seznam imetnikov pravic, ki so pooblastili pravno osebo za upravljanje njihovih avtorskih pravic na avtorskih delih, pod pogojem, da bo pravna oseba dobila zahtevano dovoljenje, ter seznam teh pravic in del.
(dovoljenje za kolektivno upravljanje)

(1) Pristojni organ ne izda dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice pravni osebi, če vloga in predloženi dokumenti iz prejšnjega člena niso v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in tem zakonom ali če iz njih izhaja, da pravna oseba ne bo zagotovila učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic.

(2) Pristojni organ ne izda dovoljenja za upravljanje avtorske pravice neodvisnemu subjektu upravljanja, če vloga in predloženi dokumenti iz prejšnjega člena niso v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in tem zakonom.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pristojni organ v primerih iz 9. člena tega zakona ne izda dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice pravni osebi, če je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorske pravice drugi kolektivni organizaciji.

(4) V postopku izdaje dovoljenja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev pristojnega organa ni dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu.

(firma ali ime)

(1) Firma ali ime kolektivne organizacije mora vsebovati oznako k.o..

(2) Kolektivna organizacija mora v 14 dneh od izdaje dovoljenja predlagati vpis firme ali imena v register.

III. NALOGE KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE IN ZUNANJI IZVAJALEC
(dejavnost kolektivne organizacije)

(1) Kolektivna organizacija v okviru svoje dejavnosti:

  1. dovoljuje uporabo del iz repertoarja pod podobnimi pogoji za podobne vrste uporabe;
  2. se v dobri veri pogaja z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepa skupne sporazume iz 44. člena tega zakona;
  3. objavlja skupne sporazume in obvešča uporabnike o veljavnih tarifah;
  4. sklepa in objavlja sporazume o zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami;
  5. nadzoruje uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja;
  6. uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje;
  7. dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev;
  8. izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic in
  9. uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi ter o tako uveljavljenih pravicah predloži avtorjem račun.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kolektivna organizacija opravlja administrativno-tehnične naloge v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic iz 5. do 7. točke prejšnjega odstavka za drugo kolektivno organizacijo. Kolektivna organizacija lahko prihodek iz teh nalog nameni le za znižanje stroškov poslovanja iz 32. člena tega zakona.

(3) Kolektivne organizacije lahko izdajo uporabnikom skupni račun, iz katerega so razvidni zahtevki posameznih kolektivnih organizacij. Če uporabnik zavrne plačilo računa, mora jasno navesti, zahtevke katere posamezne kolektivne organizacije zavrača.

(zunanji izvajalec)

(1) Kolektivna organizacija lahko s pogodbo prenese na drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo (v nadaljnjem besedilu: zunanji izvajalec) izvajanje administrativno-tehničnih nalog v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic iz 5. do 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Zunanji izvajalec prenesenih nalog ne sme prenesti na drugo osebo.

(2) Kolektivna organizacija odgovarja za izvajanje prenesenih nalog zunanjega izvajalca.

(3) Zunanji izvajalec, ki ni druga kolektivna organizacija, je pod nadzorom kolektivne organizacije.

(4) Pogodba z zunanjim izvajalcem vsebuje naloge, ki jih kolektivna organizacija prenaša na zunanjega izvajalca. Pogodba in njena sprememba začne veljati, ko jo potrdi skupščina z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic. O odpovedi pogodbe z zunanjim izvajalcem odloča poslovodstvo.

(5) Kolektivna organizacija o sklenitvi, spremembi in odpovedi pogodbe z zunanjim izvajalcem v 14 dneh od njene uveljavitve obvesti pristojni organ.

(6) Za zunanjega izvajalca se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru kolektivnih organizacij.

IV. PRAVICE IMETNIKOV PRAVIC IN ČLANSTVO V KOLEKTIVNI ORGANIZACIJI
(pooblastilo imetnika pravic)

(1) Imetnik pravic pisno pooblasti kolektivno organizacijo za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu in za ozemlja po lastni izbiri, ne glede na državo članico svojega državljanstva ali prebivališča ali državo članico sedeža kolektivne organizacije.

(2) Imetnik pravic lahko za upravljanje določene avtorske pravice na določenem avtorskem delu za določeno ozemlje pooblasti le eno kolektivno organizacijo. Kolektivna organizacija brez pooblastila imetnika pravic ne more upravljati avtorske pravice na določenem avtorskem delu.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pristojna kolektivna organizacija v primerih iz 9. člena tega zakona upravlja avtorske pravice brez pooblastila imetnika pravic.

(4) Imetnik pravic lahko sam, ne glede na pooblastilo kolektivni organizaciji, dovoli uporabo svojega avtorskega dela za nekomercialno rabo (za humanitarni, kulturni, izobraževalni namen ipd.). O tem imetnik pravic obvesti kolektivno organizacijo najpozneje 15 dni po izdaji takšnega dovoljenja.

(5) Kolektivna organizacija ne more zavrniti upravljanja pravic iz prvega odstavka tega člena, če upravlja takšne avtorske pravice na takšni vrsti avtorskih del na določenem ozemlju.

(6) Imetnik pravic lahko delno ali v celoti prekliče pooblastilo iz prvega odstavka tega člena. O tem mora pisno obvestiti kolektivno organizacijo en mesec pred začetkom učinkovanja preklica. Kolektivna organizacija lahko v statutu določi, da preklic pooblastila začne učinkovati z novim poslovnim letom.

(7) Imetnik pravic je upravičen do avtorskih honorarjev, ki jih je kolektivna organizacija zbrala za njegov račun za uporabo njegovih del do začetka učinkovanja preklica pooblastila. Do začetka učinkovanja preklica pooblastila ima imetnik pravic, ki je član kolektivne organizacije, enake pravice, kot drugi člani kolektivne organizacije.

(8) Kolektivna organizacija ne more pogojevati preklica pooblastila z zahtevo, da se za upravljanje avtorske pravice pooblasti druga kolektivna organizacija.

(9) Kolektivna organizacija mora pred pridobitvijo pooblastila obvestiti imetnika pravic o njegovih pravicah iz tega člena.

(članstvo v kolektivnih organizacijah)

(1) Imetnik pravice ali oseba, ki ga zastopa, ima pravico, da v skladu s tem zakonom postane član kolektivne organizacije, ki upravlja njegove avtorske pravice. Član kolektivne organizacije je lahko tudi združenje imetnikov pravic ali druga kolektivna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za članstvo.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka postane član kolektivne organizacije, ki jo je pooblastila za upravljanje avtorske pravice na določenem delu za določeno ozemlje, če izpolnjuje pogoje za članstvo, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih pravilih, določenih v statutu kolektivne organizacije.

(3) Šteje se, da je s pooblastilom imetnika pravic kolektivni organizaciji bila dana prošnja za članstvo v kolektivni organizaciji, razen če imetnik pravic izrecno navede, da ne želi postati član kolektivne organizacije. Kolektivna organizacija o prošnji imetnika pravic, da postane član, odloči v roku 30 dni od prejema pooblastila. Če kolektivna organizacija zavrne prošnjo za članstvo, imetniku pravic pisno obrazloži zavrnitev.

(4) Kolektivna organizacija v primerih iz 9. člena tega zakona članom ne sme zaračunavati članarine.

(5) Kolektivna organizacija imetnikom pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, in svojim članom omogoči, da z njo komunicirajo v elektronski obliki, vključno za namene izvajanja pravic članov.

(6) Kolektivna organizacija takoj po ugoditvi prošnje za članstvo iz tretjega odstavka tega člena vpiše imetnika pravic v evidenco članov, ki se vodi z namenom učinkovitega uveljavljanja pravic članov.

(7) Evidenca članov vsebuje:

  1. osebno ime in prebivališče ali firmo in sedež člana;
  2. druge kontaktne podatke za namen identifikacije in lociranja imetnika pravic (telefon, telefaks, elektronski naslov);
  3. davčno številko;
  4. število glasovalnih pravic člana;
  5. skupno število članov in
  6. skupno število glasovalnih pravic.

(8) Kolektivna organizacija imetnike pravic, ki so jo pooblastili za kolektivno upravljanje pravic, vendar ne želijo postati njeni člani, vpiše v evidenco imetnikov pravic, ki se vodi z namenom zagotavljanja varnosti pravnega prometa in vsebuje podatke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

(9) Evidenca članov in evidenca imetnikov pravic sta na spletni strani kolektivne organizacije dostopni njenim članom oziroma imetnikom pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, in pristojnemu organu, razen podatkov o prebivališču, kontaktnih podatkov in davčne številke fizične osebe.

  1. Kolektivna organizacija podatke v evidencah sprotno posodablja.
(pravica imetnika pravic, ki ni član kolektivne organizacije)

Kolektivna organizacija avtorsko pravico imetnika pravic, ki ni njen član, upravlja enako kakor avtorsko pravico svojega člana.

(statut)

(1) Statut kolektivne organizacije, ki je sestavljen v obliki notarskega zapisa, poleg vsebin, ki jih urejajo drugi predpisi in ta zakon, določa tudi:

  1. ime oziroma firmo in sedež kolektivne organizacije ter njen poslovni naslov;
  2. dejavnost kolektivne organizacije;
  3. organe kolektivne organizacije in njihove pristojnosti;
  4. število članov oziroma članic poslovodstva (v nadaljnjem besedilu: član poslovodstva) in število članov oziroma članic nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega odbora);
  5. mandatno dobo članov poslovodstva in nadzornega odbora;
  6. vrste avtorskih del in vrste avtorskih pravic, ki jih upravlja na teh delih;
  7. način zbiranja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih po pooblastilu imetnika pravic ali po zakonu upravlja kolektivna organizacija, način vodenja repertoarja in način vpogleda v ta repertoar;
  8. obliko in način objav pomembnih informacij za kolektivno organizacijo ali njene člane;
  9. pogoje za včlanitev v kolektivno organizacijo, ki morajo biti določeni tako, da se pod enakimi pogoji lahko včlanijo vsi imetniki pravic, vključno z drugimi kolektivnimi organizacijami in združenji imetnikov pravic;
  10. pravice članov in način njihovega sodelovanja v organih kolektivne organizacije, vključno z enakopravnim zastopanjem posameznih kategorij imetnikov avtorskih pravic v vsakem organu;
  11. obveznosti članov glede sporočanja podatkov o avtorskih delih in pravicah, ki jih upravlja kolektivna organizacija, ter podatkov, potrebnih za izplačilo avtorskih honorarjev in nadomestil;
  12. način reševanja sporov med kolektivno organizacijo, njenim članom in imetnikom pravic ali tujo kolektivno organizacijo, s katero ima sklenjen sporazum o zastopanju, ter med kolektivno organizacijo in uporabnikom, ki mora biti določen tako, da zagotavlja dostop do učinkovitih in pravočasnih postopkov za obravnavanje pritožb in reševanje sporov, pri čemer morajo biti odgovori kolektivne organizacije pisni in obrazloženi;
  13. pogoje za obnavljanje in prenehanje članstva v kolektivni organizaciji, vključno s predčasnim prenehanjem članstva ter preklicem pooblastila za določene pravice ali določena avtorska dela ali določeno ozemlje.

(2) Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del ali različne pravice različnih imetnikov pravic, statut določa način upravljanja, ki zagotavlja, da vsaka kategorija imetnikov pravic odloča le o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na kolektivno upravljanje avtorske pravice na njihovih delih in o skupnih vprašanjih kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.

(3) Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja ta zakon, uredi drugače, če ta zakon tako izrecno določa.

(4) Statut in njegovo spremembo sprejme skupščina z večino najmanj treh četrtin na skupščini navzočih glasovalnih pravic.

(5) Kolektivna organizacija statut v 14 dneh od izdaje dovoljenja posreduje za vpis v register. Za vpis v register kolektivna organizacija v istem roku posreduje tudi vsako spremembo statuta.

V. UPRAVLJANJE KOLEKTIVNE ORGANIZACIJE
(organi upravljanja)

(1) Ne glede na zakone, ki urejajo statusno obliko pravne osebe, ki je kolektivna organizacija, se za njeno upravljanje uporabljajo določbe tega zakona.

(2) Organi upravljanja kolektivne organizacije so:

  • skupščina;
  • poslovodstvo in
  • nadzorni odbor.
(skupščina)

(1) Vsi člani kolektivne organizacije imajo pravico do sodelovanja in glasovanja na skupščini.

(2) Vsak član ima en glas. Statut lahko določi merila za določitev večjega števila glasov posameznega člana, ki temeljijo na trajanju članstva, višini prejetih avtorskih honorarjev od te kolektivne organizacije oziroma številu avtorskih del, pri čemer ima lahko en član največ deset glasov. Merila morajo biti sorazmerna in objavljena na spletni strani kolektivne organizacije.

(3) Član kolektivne organizacije lahko pooblasti katerokoli drugo osebo, da v njegovem imenu sodeluje in glasuje na skupščini, če takšno pooblastilo ne povzroči nasprotja interesov.

(4) Vsako pooblastilo iz prejšnjega odstavka velja za eno skupščino in mora biti predloženo pred njenim začetkom. Pooblaščenec ima na skupščini enake pravice, kot bi jih imel član, ki ga je pooblastil. Pooblaščenec glasuje na skupščini v skladu z navodili člana, ki ga je pooblastil. Navodila pooblaščencu morajo biti jasno razvidna iz pooblastila.

(5) Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih s tem zakonom ali statutom, ali če je to v korist kolektivne organizacije, vendar v vsakem primeru najmanj enkrat letno.

(6) Pristojni organ se lahko udeležuje skupščin, brez pravice glasovanja.

(sklic skupščine)

(1) Skupščina se skliče najpozneje 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.

(2) Skupščino skliče poslovodstvo kolektivne organizacije.

(3) Skupščino je treba sklicati, če tako zahtevajo člani kolektivne organizacije, katerih glasovalne pravice dosegajo najmanj pet odstotkov vseh glasovalnih pravic. K zahtevi za sklic je treba predložiti dnevni red skupščine in predlagane sklepe. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine iz tega odstavka veže na nižji odstotek glasovalnih pravic.

(4) Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora biti skupščina sklicana čim prej, vendar ne kasneje kot dva meseca od predložitve zahteve, sicer lahko sodišče člane, ki so postavili zahtevo, pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti navedeno pooblastilo sodišča.

(5) Kolektivna organizacija mora obvestilo o sklicu skupščine, v katerem mora biti naveden dnevni red in predlogi sklepov, posredovati vsakemu članu.

(6) Sklic skupščine mora biti objavljen tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravno evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) in na spletni strani kolektivne organizacije. Objave iz prejšnjega stavka so brezplačne.

(7) Vsa gradiva za skupščino morajo biti objavljena skupaj z obvestilom za sklic na spletni strani kolektivne organizacije.

(8) Sklepi, sprejeti na skupščini, ki je bila sklicana v nasprotju z določbami tega člena, razen petega odstavka tega člena, so nični. Tožba na ugotovitev ničnosti se vloži pri pristojnemu sodišču v roku enega leta od skupščine.

(pristojnosti skupščine)

(1) Skupščina odloča o:

  • sprejemu statuta in vsaki spremembi statuta;
  • imenovanju, razrešitvi, prejemkih ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov nadzornega odbora;
  • pravilih o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic;
  • pravilih o uporabi nerazdeljenih zneskov avtorskih honorarjev;
  • pravilih o politiki vlaganja avtorskih honorarjev v bančne depozite in uporabi teh prihodkov;
  • pravilih o stroških poslovanja;
  • uporabi nerazdeljenih avtorskih honorarjev;
  • pravilih o namenskih skladih;
  • pravilih o obvladovanju tveganj, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
  • odobritvi nakupa, prodaje ali hipoteke na nepremičnine, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
  • odobritvi najema posojil ali zagotavljanja zavarovanja za posojila, če ni ta pristojnost s statutom ali sklepom skupščine prenesena na nadzorni odbor;
  • odobritvi združitve, ustanovitvi podružnice in pridobitvi deleža v zunanjem izvajalcu;
  • imenovanju revizorja;
  • sprejemu letnega poročila;
  • potrditvi pogodbe z zunanjim izvajalcem in njenih sprememb in
  • drugih vprašanjih v skladu z zakonom, ki ureja status pravne osebe.

(2) Za sprejem skupščinskega sklepa je potrebna večina na skupščini navzočih glasovalnih pravic, razen če ta zakon ali statut določa višjo večino.

(3) Na skupščini se z namenom učinkovitega uveljavljanja pravic članov sestavi seznam navzočih in zastopanih članov ter njihovih pooblaščencev, ki vsebuje osebno ime, prebivališče ali firmo in sedež, število glasovalnih pravic, ki jih ima član, ter število vseh na skupščini navzočih glasovalnih pravic. Če kolektivna organizacija upravlja različne avtorske pravice na različnih vrstah avtorskih del, ali različne pravice različnih kategorij imetnikov pravic, seznam vsebuje tudi glasovalne pravice za vsako kategorijo imetnikov pravic.

(4) Na skupščini se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik skupščine. V zapisniku se navede kraj in datum zasedanja, število vseh na skupščini navzočih glasovalnih pravic, sprejeti sklepi ter izid glasovanja. Zapisnik se objavi v sedmih dneh od skupščine na spletni strani kolektivne organizacije.

(poslovodstvo)

(1) Poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije samostojno in na lastno odgovornost.

(2) Poslovodstvo zastopa in predstavlja kolektivno organizacijo.

(3) Član poslovodstva pri opravljanju svojih nalog ravna v korist kolektivne organizacije, njenih članov in imetnikov pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

(4) Poslovodstvo najmanj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu odboru o poslovanju kolektivne organizacije in poteku poslov, še posebej o znesku vseh zbranih avtorskih honorarjev in stroških poslovanja, pri čemer so vsi ti podatki prikazani po vrsti avtorskih pravic, vrsti avtorskih del in vrsti uporabe.

(5) Član poslovodstva ne more biti oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(nadzorni odbor)

(1) Kolektivna organizacija ima nadzorni odbor, ki ga sestavljajo najmanj tri osebe. Sestava nadzornega odbora mora zagotavljati, da so različne kategorije imetnikov pravic zastopane pravično in uravnoteženo.

(2) Za člana nadzornega odbora ne more biti imenovana oseba, ki ne more biti član organa vodenja ali nadzora, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(3) Član nadzornega odbora pri opravljanju svojih nalog ravna v korist kolektivne organizacije, njenih članov in imetnikov pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

(4) Nadzorni odbor nadzira poslovodstvo pri vodenju poslov kolektivne organizacije in spremlja izvajanje sprejetih sklepov skupščine. Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni odbor. Statut ali nadzorni odbor lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni odbor zavrne soglasje, lahko poslovodstvo zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin navzočih glasovalnih pravic.

(5) Nadzorni odbor odloča o imenovanju, razrešitvi, prejemkih, odpravnini ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov poslovodstva. Predsednik nadzornega odbora zastopa kolektivno organizacijo proti članom poslovodstva.

(6) Nadzorni odbor lahko od poslovodstva zahteva podatke, tudi če ti vsebujejo osebne ali druge varovane podatke, potrebne za izvajanje nadzora.

(7) Nadzorni odbor lahko skliče skupščino. Nadzorni odbor skupščini najmanj enkrat letno poroča o svojem delu.

(8) Člani nadzornega odbora morajo izmed sebe izvoliti predsednika. Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov svojih članov.

(9) Nadzorni odbor skliče predsednik. Nadzorni odbor je sklican najmanj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določa statut kolektivne organizacije.

  1. Vsak član nadzornega odbora ima en glas. Nadzorni odbor je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča polovica njegovih članov, razen če statut določa drugače. Za veljavnost sklepa nadzornega odbora je potrebna večina oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega odbora, če ni s statutom določeno drugače.
  2. Na sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 60 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!