(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost iz prve alineje 85. člena tega zakona za zavarovanca, ki ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan, se izplačujeta:

• zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela – od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
• zavarovancu iz 21. člena tega zakona – od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.