Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket
    1. Kazalo
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
(vsebina in področje zakona)

(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

  • Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 323),
  • Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU) in
  • Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo glede pravic teh delavcev, ki jih prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.
(temeljna načela in obseg zavarovanja)

(1) Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezno zavarovanje) obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) in na osebni odgovornosti zavarovank ali zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) za izvajanje zavarovanja.

(2) Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.

(3) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.

(4) Poklicno zavarovanje in dodatno zavarovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena temeljita na odgovornosti Republike Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev in članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član).

(pravice)

(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.

(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.

(značilnosti pravic)

(1) Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca (v nadaljnjem besedilu: uživalec).

(2) Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.

(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

(4) Pravice iz poklicnega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne vrednosti premoženja po smrti člana.

(naloge Republike Slovenije)

(1) Republika Slovenija zagotavlja delovanje obveznega zavarovanja z določanjem stopnje prispevkov, obveznosti plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev, s pravili, ki urejajo obveznost prijave v zavarovanje, z načinom odmere, plačila in izterjave prispevkov, pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic, z urejanjem sistema matične evidence in nadzorom nad zagotavljanjem individualnih pravic.

(2) Republika Slovenija zagotavlja upravičenkam ali upravičencem (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, ko odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov.

(3) Republika Slovenija zagotavlja delovanje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja in nadzoruje poslovanje nosilcev te oblike zavarovanja.

(obveznost zavarovanja)

(1) V obvezno zavarovanje so vključene fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: oseba) ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodna pogodba.

(2) Zavarovalno razmerje nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna podlaga).

(3) Nastanek in prenehanje pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo zavarovanja.

(4) Zavarovanci in delodajalci so dolžni davčnemu organu sporočati podatke, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov. Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih dajatev, tvorijo enoten sistem.

(5) Če ta zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom.

(pomen izrazov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

  1. brezposelna ali brezposelni (v nadaljnjem besedilu: brezposelni): fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
  2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
  3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;
  5. delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi;
  6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
  7. delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu: delovni invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
  8. dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;
  9. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
  10. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;
  11. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
  12. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
  13. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
  14. kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju; kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;
  15. legitimacijski papir: potrdilo, ki ga upravljavec pokojninskega sklada izda članu oziroma delodajalcu, s katerim lahko član oziroma delodajalec uveljavlja pravice iz dodatnega zavarovanja;
  16. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
  17. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
  18. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
  19. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
  20. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
  21. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
  22. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
  23. pokojninska doba brez dokupa:
  • obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
  • obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
  • dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
  • obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
  • obdobja delovnega razmerja v tujini;
  1. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
  2. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
  3. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;
  4. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
  5. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
  6. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
  7. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
  8. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
  9. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
  10. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
  11. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;
  12. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;
  13. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
  14. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
  15. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
  16. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
  17. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;
  18. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
  19. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;
  20. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;
  21. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
  22. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
  23. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
  24. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.
(financiranje)

(1) Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s tem zakonom.

(2) Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.

(3) Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.

(nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja)

(1) Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je zavod, ki ima status javnega zavoda.

(2) Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani.

(nosilci poklicnega in dodatnega zavarovanja)

(1) Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(2) Nosilci dodatnega zavarovanja so pokojninski skladi.

(postopek in vročitev)

(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti zavoda, razen odločb in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Če gre za navadno vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.

(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno vročitvijo.

(4) Če gre za osebno vročitev po elektronski poti, vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ali z iztekom 15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem elektronskem predalu naslovnika.

(5) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem eZPIZ zavoda.

(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti zavoda se vročajo v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.

(podpis in pretvorba odločbe)

(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.

(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile.

(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.

(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.

(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti.

(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.

(podpis in pretvorba odločbe)

(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.

(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile.

(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.

(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.

(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti.

(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.

(zagotavljanje podatkov za izvajanje obveznega zavarovanja)

(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Zavod pridobiva podatke od naslednjih upravljavcev:

  • Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) – podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
  • Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije − podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev, in predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki urejajo določitev pristojne zakonodaje v primeru napotitev in opravljanja dela oziroma dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU, ter podatke o prijavi nezgode in poškodbe pri delu na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ki jih v zvezi s prijavami nezgod in poškodb pri delu obdeluje v svojem informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec;
  • Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
  • centrov za socialno delo – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno varstvo, zakonom, ki ureja rejniško dejavnost in z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;
  • ministrstva, pristojnega za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
  • Inšpektorata Republike Slovenije za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
  • Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom o poslovnem registru;
  • upravljavca Centralnega registra prebivalstva – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva;
  • upravljavca Registra tujcev – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev ter zakonom, ki ureja zaposlitev, samozaposlitev in delo tujcev;
  • Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
  • upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
  • upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
  • upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
  • nosilca poklicnega zavarovanja – podatke, ki jih vodi v skladu s tem zakonom;
  • upravljavcev evidenc – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
  • izvajalcev plačilnih storitev – podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona, ki ureja plačilne storitve;
  • ministrstva, pristojnega za upravljanje informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register – podatke v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po predpisih o čezmejnem izvajanju storitev, ter podatke, ki se v zvezi z navedenimi prijavami in potrdili hranijo v centralni elektronski hrambi tega sistema.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu.

(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.

(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka.

(Inštitut za ekonomska raziskovanja
)

(1) Inštitut za ekonomska raziskovanja na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z njim povezanimi vsebinami na področju trga dela, socialnih transferjev in davkov, za ministrstvo, pristojno za delo, opravlja naslednje naloge:

  • izvaja vzdrževanje in posodabljanje mikrosimulacijskih modelov na področju pokojnin, trga dela in socialnih transferjev;
  • pripravlja izračune, analize in ukrepe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

(2) Sredstva za naloge iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

DRUGI DEL
OBVEZNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: ZAVAROVANCI
(obvezno zavarovane osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).

(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag.

(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.

(5) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

(delavci v delovnem razmerju)

(1) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije.

(2) Obvezno se zavarujejo izvoljene ali imenovane nosilke ali nosilci (v nadaljnjem besedilu: nosilec) javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.

(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

(4) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.

(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

(6) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona, vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja.

(samozaposlene osebe)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

(3) Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

(družbeniki)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

(kmetje)

(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi ministrica ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.

(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.

(4) Osebe iz prejšnjih odstavkov se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

(drugo pravno razmerje)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine.

(2) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.

(podlage v drugih predpisih)

(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.

(2) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo starševsko varstvo, in sicer eden od staršev, ki je upravičenec do starševskega dodatka, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; do delnega plačila za izgubljeni dohodek; do starševskega nadomestila in nima pravice do starševskega dopusta ter ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; do plačila sorazmernega dela prispevkov in pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva in nege otroka ali zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za razliko do polnega delovnega časa.

(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

(4) Obvezno se zavarujejo družinski pomočniki, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.

(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo.

(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.

(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.

(posebni primeri zavarovanja)

(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:

  • ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
  • ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz 18. člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.

(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.

(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:

  • dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
  • otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
  • osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
  • vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
  • osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
  • osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti;
  • osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom;
  • osebe, ki ne glede na določbo prvega odstavka 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona in v skladu s predpisi o gostinstvu le občasno, največ do pet mesecev v koledarskem letu, opravljajo dejavnost kot sobodajalci – fizične osebe, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti po predpisih, ki urejajo to dejavnost;
  • (prenehala veljati)

(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.

(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:

  • sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
  • kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
  • opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
  • kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
  • kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;
  • pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
  • opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
  • opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
  • kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.
(pasivno zavarovanje)

Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela, tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.

(trajanje zavarovanja)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.

(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.

(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.

(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.

(prekinitev obveznega zavarovanja)

(1) Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.

(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona prekine v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka 19. člena tega zakona.

(obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine)

Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:

  • prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;
  • prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
  • so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni.
  1. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)

(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.

(2) Državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.

(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemnice ali prejemniki (v nadaljnjem besedilu: prejemniki) poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.

(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.

(6) Prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.

(7) Zavod lahko osebo iz prvega odstavka tega člena pred vključitvijo v obvezno zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo.

(8) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka bremenijo zavod.

TRETJI DEL
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje: SPLOŠNI POJMI
(pravice iz obveznega zavarovanja)

(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.

(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.

(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

  1. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA
II. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA
(pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (ženska) v obdobju od leta 2013 do leta 2015 starostno pokojnino, ko dopolni starost:

Leto Leta Meseci
2013 63 6
2014 64 0
2015 64 6

(3) V obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost:

Leto Starost
Moški Ženska
Leta Meseci Leta Meseci
2013 63 6 61 6
2014 64 0 62 0
2015 64 6 62 6
2016 63 0
2017 63 6
2018 64 0
2019 64 6

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine:

Leto Starost Pokojninska doba brez dokupa (ženska)
Moški Ženska
Leta Meseci Leta Meseci Leta Meseci
2013 58 4 58 0 38 4
2014 58 8 58 4 38 8
2015 59 0 58 8 39 0
2016 59 4 59 0 39 4
2017 59 8 59 4 39 8
2018 59 8

(znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu tega zakona, se lahko znižajo zaradi:

  • skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
  • služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
  • vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prvega odstavka tega člena je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški).

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prvi alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).

(4) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.

(5) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenih 57. let (ženska) oziroma 58. let starosti (moški).

(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tretji alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).

(7) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 60 let po prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po petem odstavku, tako znižana starost pa nato še po drugem in četrtem odstavku tega člena. Če je ženska upravičena do znižanja starostne meje 60 let po prvi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se ji starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po petem odstavku tega člena, vendar največ do 57. leta starosti.

(8) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 65 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po četrtem odstavku tega člena, pri čemer se ne more znižati pod 63 let.

(pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine)

(1) Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:

Leto Starost Pokojninska doba (ženska)
Moški Ženska
Leta Meseci Leta Meseci Leta Meseci
2013 58 4 58 0 38 4
2014 58 8 58 4 38 8
2015 59 0 58 8 39 0
2016 59 4 59 0 39 4
2017 59 8 59 4 39 8
2018 59 8

  1. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
(pokojninska osnova)

(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).

(2) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance.

(3) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

(4) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.

(5) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.

(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151. člena tega zakona.

(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.

(določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo vsaj enega leta zavarovanja)

(1) Zavarovancu, ki po 1. januarju 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

(2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni mogoče ugotoviti.

(upoštevanje nadomestil)

(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:

  • nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela;

− nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim časom od polnega po predpisih, ki so veljali oziroma se uporabljali pred uveljavitvijo oziroma začetkom uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 9/17 – odl. US in 171/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), če je bil v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan; * nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.

(2) Zavarovancem iz tretje alineje prejšnjega odstavka se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.

(4) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.

(5) Zavarovancem, delovnim invalidom s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so pravico pridobili na podlagi tega zakona ali ZPIZ-1, se osnove za čas, ko so delali z delovnim časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, in so prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, za ugotovitev pokojninske osnove preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.

(preračun plače na polni delovni čas)

(1) Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.

(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.

(vštevanje plače za dopolnilno delo)

Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.

(valorizacija osnov iz prejšnjih let)

(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.

(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta:

PPZOKPU
PPZOKL

PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki,

PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto

(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(najnižja in najvišja pokojninska osnova)

(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu.

(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.

(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.

(6) (črtan)

(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve na način:

Pokojninska doba Odmerni odstotek (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek (v %)
15 29,50 25 43,10 35 56,70
16 30,86 26 44,46 36 58,06
17 32,22 27 45,82 37 59,42
18 33,58 28 47,18 38 60,78
19 34,94 29 48,54 39 62,14
20 36,30 30 49,90 40 63,50
21 37,66 31 51,26
22 39,02 32 52,62
23 40,38 33 53,98
24 41,74 34 55,34

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,26 %, brez zgornje omejitve na način:

Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %)
15 27,00 25 39,60 35 52,20
16 28,26 26 40,86 36 53,46
17 29,52 27 42,12 37 54,72
18 30,78 28 43,38 38 55,98
19 32,04 29 44,64 39 57,24
20 33,30 30 45,90 40 58,50
21 34,56 31 47,16
22 35,82 32 48,42
23 37,08 33 49,68
24 38,34 34 50,94

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,28 %, brez zgornje omejitve na način:

Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %)
15 27,50 25 40,30 35 53,10
16 28,78 26 41,58 36 54,38
17 30,06 27 42,86 37 55,66
18 31,34 28 44,14 38 56,94
19 32,62 29 45,42 39 58,22
20 33,90 30 46,70 40 59,50
21 35,18 31 47,98
22 36,46 32 49,26
23 37,74 33 50,54
24 39,02 34 51,82

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 28,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,32 %, brez zgornje omejitve na način:

Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %) Pokojninska doba Odmerni odstotek za moške (v %)
15 28,50 25 41,70 35 54,90
16 29,82 26 43,02 36 56,22
17 31,14 27 44,34 37 57,54
18 32,46 28 45,66 38 58,86
19 33,78 29 46,98 39 60,18
20 35,10 30 48,30 40 61,50
21 36,42 31 49,62
22 37,74 32 50,94
23 39,06 33 52,26
24 40,38 34 53,58

(7) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz drugega odstavka 0,63 %, iz tretjega odstavka 0,64 % in iz četrtega odstavka 0,66 %.

(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega člena se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.

(9) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.

  1. Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.
  2. Ne glede na prejšnji odstavek dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, ki so jih zavarovanci uveljavljali pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka ali pa znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
(odmera predčasne pokojnine)

(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v obdobju od leta 2013 do 31. decembra 2015 (moški) oziroma do 31. decembra 2019 (ženska) upošteva starost, določena v tretjem odstavku 27. člena tega zakona, vendar zmanjšanje ne sme znašati več kot znaša zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti.

(3) Če zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne pokojnine, pozneje uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu predčasna pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.

( najnižje in zagotovljene pokojnine)

(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.

(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina (zagotovljena pokojnina) v višini 620 eurov.

(4) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove.

(5) Zavarovancu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.

(6) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero in izplačevanje predčasne, starostne, invalidske in vdovske pokojnine, se vdovi ali vdovcu, ki je uveljavil pravico do pokojnine po določbah tega zakona in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja vdovska pokojnina (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena vdovska pokojnina) v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka 60. člena tega zakona, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Zagotovljena vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pokojnine.

(7) V seštevku iz prejšnjega odstavka se upošteva znesek pokojnine, ki jo vdova ali vdovec prejme od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Dokazilo o znesku tuje pokojnine vdova ali vdovec priloži zahtevi za priznanje vdovske pokojnine. Kot dokazilo o znesku pokojnine se upošteva dokazilo, ki ga vdova ali vdovec posreduje zavodu za priznanje pravice do letnega dodatka. Dokazilo o znesku pokojnine uživalci zagotovljene vdovske pokojnine posredujejo zavodu za vsako posamezno leto do 30. aprila, sicer se jim zagotovljena vdovska pokojnina od julija tekočega leta dalje ne zagotavlja.

(8) Pri ugotavljanju pokojninske dobe iz tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne upošteva.

(9) Zneski pokojnin iz prvega do šestega odstavka tega člena se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.

(10) Znesek pokojnine iz tretjega do petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena tega zakona, zagotovljena vdovska pokojnina pa se ne zagotavlja, če je vdovi ali vdovcu ali umrlemu zavarovancu ali uživalcu pravic odmerjena pokojnina z upoštevanjem 401. člena tega zakona ali 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19).

(izplačilo dela pokojnine)

(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.

(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena.

(izplačilo dela pokojnine)

(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.

(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena.

  1. poglavje: DELNA POKOJNINA
IV. poglavje: DELNA POKOJNINA
(delna pokojnina)

(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.

(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa.

(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:

  • 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
  • 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja treh let znaša:

  • 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
  • 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

(6) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.

(7) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:

  • izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
  • odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
  • ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.
(omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine)

(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih obdobjih uveljavil izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega odstavka 39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega odstavka 40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine na podlagi četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno obdobje prejemanja dela pokojnine, višje delne pokojnine oziroma višjega sorazmernega dela pokojnine največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.

(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna pokojnina, povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 39.a člena tega zakona, tretjega odstavka 40. člena tega zakona ali četrtega odstavka 116. člena tega zakona.

(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri čemer se kot tedenska delovna obveznost šteje pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka.

(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.

(5) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz tretjega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena tega zakona ne pripada zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi prvega odstavka 19. člena tega zakona.

(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.

(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega odstavka od finančne uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost v celoti.

  1. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA
(omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine
)

(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih obdobjih uveljavil izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega odstavka 39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega odstavka 40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine na podlagi četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno obdobje prejemanja dela pokojnine, višje delne pokojnine oziroma višjega sorazmernega dela pokojnine največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.

(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna pokojnina, povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 39.a člena tega zakona, tretjega odstavka 40. člena tega zakona ali četrtega odstavka 116. člena tega zakona.

(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri čemer se kot tedenska delovna obveznost šteje pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka.

(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.

(5) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz tretjega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena tega zakona ne pripada zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi prvega odstavka 19. člena tega zakona.

(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.

(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega odstavka od finančne uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost v celoti.

V. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA
(pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)

Pravico do invalidske pokojnine pridobi:

  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
(minimalna pokojninska doba)

Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:

  • poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo;
  • poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
(mlajši invalid)

(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.

(štetje delovnih let od višje starostne meje)

Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.

(štetje delovnih let v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja
)

Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.

(štetje delovnih let v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja)

Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.

(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine)

(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

(2) Invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine v posebnih primerih)

Osebam, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja zavarovanja po prvem in drugem odstavku, prvi alineji tretjega odstavka ali drugi alineji petega odstavka 20. člena tega zakona in jim pokojninske osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.

(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni)

(1) Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let pokojninske dobe določa 37. člen tega zakona.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona, če je za zavarovanca ugodneje.

(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni)

(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona.

(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, najmanj v višini 41 % pokojninske osnove.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižji odstotek za odmero invalidske pokojnine v letih:

  • 2020 37 % za moške in 39 % za ženske,
  • 2021 38 % za moške in 39 % za ženske,
  • 2022 40 % za moške in ženske.

(4) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.

(upoštevanje prištete pokojninske dobe)

(1) Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 137. členu tega zakona.

(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku za invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dopolnjena pokojninska doba presega 40 let oziroma če je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moškega, določenega v 37. členu tega zakona.

(kombinirani vzroki invalidnosti)

(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.

(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.

(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti)

(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.

(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od 26 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene v višini 57,25 % od pokojninske osnove.

  1. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
(pogoji na strani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic)

(1) Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta:

  • izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali
  • bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

(2) Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic po tem zakonu umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.

(3) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice vdove, vdovca oziroma drugih družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic po tem zakonu, ima enake posledice kot njegova smrt tudi pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega.

  1. Vdovska pokojnina
1. Vdovska pokojnina
(pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine)

(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic:

  • če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
  • če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
  • če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takšna nezmožnost.

(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.

(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

(5) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, znaša starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od leta 2013 do leta 2021:

Leto Starostna meja
Prvi, tretji in četrti odstavek Tretji in četrti odstavek
2013 53 let in 6 mesecev 48 let in 6 mesecev
2014 54 let 49 let
2015 54 let in 6 mesecev 49 let in 6 mesecev
2016 55 let 50 let
2017 55 let in 6 mesecev 50 let in 6 mesecev
2018 56 let 51 let
2019 56 let in 6 mesecev 51 let in 6 mesecev
2020 57 let 52 let
2021 57 let in 6 mesecev 52 let in 6 mesecev

(vdovska pokojnina v posebnih primerih)

(1) Pravico do vdovske pokojnine ima tudi:

  • vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
  • ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
  • ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.

(2) V primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.

  1. Družinska pokojnina
2. Družinska pokojnina
(pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine)

(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:

  • otroci;
  • pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).

(2) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59. člena tega zakona.

(preživljanje družinskega člana)

(1) Šteje se, da je zavarovanec ali uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če:

  • je do smrti imel z njim skupno stalno prebivališče in
  • njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera.

(2) Med dohodke družinskih članov šteje tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo dohodnino osnova za odmero dohodnine.

(3) Med dohodke družinskih članov ne šteje denarna socialna pomoč po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

(4) Če sta oba starša, ki ju je zavarovanec ali uživalec pravice preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz prvega odstavka tega člena delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek.

(5) Če družinski član iz prvega odstavka tega člena ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega odstavka, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu.

(otroci)

(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.

(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.

(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti.

(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.

(drugi družinski člani)

(1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so:

  • do smrti umrlega dopolnili starost 60 let ali
  • bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.

(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 60 let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.

(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v obdobju od leta 2013 do leta 2015 za mater, za očeta pa v letu 2013, starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine v posameznem koledarskem letu:

Leto Starost (leta)
Mati Oče
2013 57 59
2014 58
2015 59

(popolna nezmožnost za delo)

Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.

(osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine)

(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:

  • pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
  • pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
  • starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.

(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 38 % pokojninske osnove.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v letih:

  • 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske osnove,
  • 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske osnove,
  • 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36,5 % pokojninske osnove.
(odmera in del vdovske pokojnine)

(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove iz prejšnjega člena.

(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.

(4) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.

(odmera družinske pokojnine)

(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri ali več v višini 100 % osnove.

(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prejšnjega odstavka in se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prejšnjem odstavku in razdeli na enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.

(3) Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.

(4) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:

  • v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci, ali
  • v višini, določeni v prvem odstavku 61. člena tega zakona, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine ali
  • v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.

(5) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku.

  1. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
  1. Splošni pojmi
VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Splošni pojmi
(definicija invalidnosti)

(1) Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

(2) Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:

    1. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
    1. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;
    1. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

(3) Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

(4) Za zavarovanca iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.

(5) Pri zavarovancu iz prejšnjega odstavka je invalidnost podana, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.

(6) Zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da za delo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.

(preostala delovna zmožnost)

(1) Preostala delovna zmožnost je podana:

  • če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali
  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
  • če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

(2) Preostala delovna zmožnost zavarovanca se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije.

(vzroki za nastanek invalidnosti)

Vzroki za nastanek invalidnosti so:

  • poškodba pri delu;
  • poklicna bolezen;
  • bolezen;
  • poškodba zunaj dela.
(poškodba pri delu)

(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje:

  • poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
  • poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
  • obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

(2) Za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 20. in 21. člena tega zakona.

(poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva)

Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvi alineji prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do zdravstvenega varstva, če nastane:

  • na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi; med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda; če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;
  • na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi; med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
  • na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;
  • na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik; ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v teh zavodih ali organizacijah.
(poklicna bolezen)

(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.

(splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in:

  • je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
  • ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

(2) Zavarovanci iz 18. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.

  1. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
  1. Poklicna rehabilitacija
VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Poklicna rehabilitacija
(namen poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

(obveznost poklicne rehabilitacije)

Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 77. člena tega zakona.

(pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije)

(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:

  • pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
  • ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti;
  • ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.

(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:

  • pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
  • ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti;
  • ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.
(prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter pospeševanje zaposlovanja)

(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.

(2) Če je za ohranitev zaposlitve zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve.

(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja delovnih invalidov.

(4) Merila in postopek za določanje višine sredstev iz tega člena določi zavod.

(poklicna rehabilitacija v posebnih primerih zavarovanja)

Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka, prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka 20. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov to ni mogoče.

(načini poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:

  • s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
  • s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
  • z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
  • z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
(privajanje na delo)

Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno rehabilitacijo, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.

(pogodba o poklicni rehabilitaciji)

(1) Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec.

(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.

(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.

(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.

(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.

(pravica do nastanitve)

Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.

(dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.

(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.

(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.

(nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.

(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.

  1. Pravica do premestitve
2. Pravica do premestitve
(pravica do premestitve)

(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:

  • po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega zakona;
  • s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
  • s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.

  1. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
(pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko)

(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.

(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.

(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, delodajalec.

(izbira pravice do poklicne rehabilitacije)

Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako zahtevo poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje. V tem primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno rehabilitacijo.

  1. Začasno nadomestilo
4. Začasno nadomestilo
(začasno nadomestilo)

(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, pravico do začasnega nadomestila.

(2) Začasno nadomestilo se odmeri zavarovancu:

  • iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti;
  • iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(3) Začasno nadomestilo iz druge alineje prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje do dneva ponovne zaposlitve, vendar največ dve leti.

  1. Pravica do nadomestila za invalidnost
5. Pravica do nadomestila za invalidnost
(pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila)

(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:

  • ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali
  • mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali
  • je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
  • se je zaposlil na drugem delovnem mestu.

(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri:

  • v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
  • v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
  • v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
  • v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:

  1. Pravica do delnega nadomestila
6. Pravica do delnega nadomestila
(pravica do delnega nadomestila in odmera delnega nadomestila)

(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.

(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:

  • 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko;
  • 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma 25 ur tedensko;
  • 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko;
  • 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko.

(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča:

  • za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
  • za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu.

(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan.

(5) V primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje, odmeri v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(7) Zavarovancu iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.

(odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se odmerijo od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.

(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje pokojnine.

(3) Denarno nadomestilo iz prvega in tretjega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini v odstotku najvišje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.

(brezposelni delovni invalidi)

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

(zagotavljanje nadomestil)

(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka začasno nadomestilo, ki pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.

(usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v zvezi s pravicami na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako kot pokojnine.

(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega zakona.

(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.

(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.

(sprememba delovnopravnega statusa delovnega invalida)

Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa delovnega invalida se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona ponovno odmeri.

(poslabšanje zdravstvenega stanja in nova invalidnost)

(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.

(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.

(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.

(kontrolni pregledi)

(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.

(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku petletnega roka.

(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.

(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.

  1. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
  1. Letni dodatek
IX. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
1. Letni dodatek
(določitev letnega dodatka)

(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:

  • višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;
  • nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.

(2) Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.

(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

(4) Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.

(določitev sorazmernega dela letnega dodatka)

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.

(izplačilo letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja prejemkov)

(1) Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.

(2) Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

(rok za izplačilo)

(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.

(2) V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.

  1. Dodatek za pomoč in postrežbo
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
(upravičenci)

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.

(upravičenci – aktivni zavarovanci)

(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.

(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.

(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.

(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.

(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.

(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)

(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.

(ugotavljanje in določanje pogojev)

(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.

(2) Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:

  • pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;
  • pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;
  • pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;
  • pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;
  • pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).
(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)

(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.

(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.

(izbira)

Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.

  1. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV
X. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV
(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo uskladitve pokojnin)

(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.

(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.

(3) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.

(način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin)

(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.

(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

(3) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.

(uskladitev drugih prejemkov in osnov)

(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.

(2) Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

ČETRTI DEL
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
(pridobitev pravic)

(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.

(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.

(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

(izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja)

(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače.

(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.

(3) Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine.

(samopoškodba)

Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.

  1. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE
II. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE
(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje)

(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja.

(4) Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:

  • dneva smrti zavarovanca oziroma,
  • prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.

(5) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.

(6) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.

(7) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.

(8) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.

(izplačilo v primeru spremembe števila souživalcev družinske pokojnine)

(1) Če uživata družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.

(2) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.

(3) Pokojnina, odmerjena po prvem in drugem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.

(razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine)

(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.

(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

(ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine)

Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine:

  • če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan preživljati ali
  • če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine.
(omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine)

Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.

(ponovni vstop v zavarovanje)

(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.

(3) Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

  • 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
  • 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
  • 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
  • 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:

  • 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
  • 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:

  • 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
  • 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

(7) Zavarovanec iz tretjega in četrtega odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

(8) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.

(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.

  1. Uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
  2. Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
(ponovna odmera pokojnine)

(1) Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.

(2) Upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.

(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.

(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.

(5) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.

(odstotno povečanje pokojnine)

(1) V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.

(2) Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri katerih je invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v stanju invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo odmero. Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(obveščanje o spremembah)

(1) Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.

(2) Upravljavec matičnih knjig mora zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice.

(3) V kolikor osebe iz prvega odstavka tega člena podatkov ne posredujejo v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode, če je škoda nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani.

(izplačevanje v tujino)

(1) Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.

(2) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.

(3) Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.

(način izplačevanja prejemkov
)

Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.

III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.

(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil, zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

(3) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.

(izplačevanje delnega nadomestila)

(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.

(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.

(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.

(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.

(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.

(izplačevanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja brezposelnim zavarovancem)

(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se izplačujeta:

  • zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
  • zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(izplačevanje nadomestila za invalidnost)

(1) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.

(2) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.

(3) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.

(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.

(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo)

(1) Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in prvega, drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

(2) Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen, prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 18. člena tega zakona.

(trajanje pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.

(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

(3) Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju novih omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

(5) Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:

  • 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
  • 25 %, ko dela 2 uri na dan;
  • 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
  • 50 %, ko dela 4 ure na dan;
  • 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
  • 75 %, ko dela 6 ur na dan;
  • 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.

(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

(7) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.

(izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja uživalcem, ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda)

(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, in ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

(2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki v roku enega meseca od določenega roka predloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije in se udeleži pregleda, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

(3) Zadržani mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne izplačajo:

  • uživalcu, ki predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo po preteku enega meseca od določenega roka in
  • uživalcu, ki se javi na pregled po preteku enega meseca od dneva, ki je bil za to določen.

(4) Če je uživalec po opravljenem kontrolnem pregledu še upravičen do prejemkov iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se prejemki izplačajo:

  • uživalcu iz prve alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi medicinske dokumentacije ob pogoju, da se v novo določenem roku udeleži kontrolnega pregleda;
  • uživalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po udeležbi na kontrolnem pregledu.
  1. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
IV. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
(pridobitev pravice, začetek izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine)

(1) Zavarovancu pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel, izplača pa se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.

(4) Osebam iz petega odstavka 100. člena tega zakona gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

(5) Vse spremembe, ki vplivajo na višino in obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od naslednjega dne po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.

(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.

(7) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.

(8) Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje na način, določen v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111. člena tega zakona.

PETI DEL
POKOJNINSKA DOBA
(pokojninska doba)

Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:

  • čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona;
  • čas, ki se zavarovancu v skladu s tem zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov;
  • čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona;
  • čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31. decembra 2012;
  • čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
(zavarovalna doba)

(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

(2) Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.

(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.

(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje.

(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona in od katerih so bili plačani prispevki.

(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.

(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

  1. Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.
  2. Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v zavarovalno dobo)

V zavarovalno dobo šteje tudi čas:

  • poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
  • poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, rakom do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
  • zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
  • ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.
(podaljšano zavarovanje)

V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.

(pogoj plačila prispevkov)

(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.

(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.

(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki, v zavarovalni dobi)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.

(poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili obračunani prispevki)

(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.

(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.

(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:

  • poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
  • seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).

(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

(5) Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.

(6) Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.

(7) Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).

(poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili obračunani prispevki)

(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.

(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.

(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:

  • poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
  • seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).

(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

(5) Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.

(6) Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.

(7) Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).

(računanje zavarovalne in pokojninske dobe)

(1) Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.

(2) Ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(3) Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.

(4) Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.

(dokup dobe)

Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.

(prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi invalidnosti)

(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.

(2) Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, predstavlja prišteto dobo:

  • dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti, in
  • ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.

(3) Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom nastanka invalidnosti.

(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.

(prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin)

(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.

(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se starostna meja iz 27. člena tega zakona zniža za toliko mesecev, kot znaša prišteta doba iz prejšnjega odstavka.

ŠESTI DEL MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA

ŠESTI DEL
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
(nosilec informacijske službe)

(1) Nosilec informacijske službe za področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.

(2) Zavod se vključuje v enoten informacijski sistem javne uprave v Republiki Sloveniji.

(podatki matične evidence in informativna osebna evidenca)

(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).

(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.

(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.

(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.

(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.

(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.

(7) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.

SEDMI DEL
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE
(vrste prihodkov)

(1) Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:

  • zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz prvega odstavka 398. člena tega zakona;
  • za posebne primere zavarovanja;
  • za dokup pokojninske dobe.

(2) Med prihodke obveznega zavarovanja štejejo tudi prihodki od dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.

(3) Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz drugih virov.

(vrste odhodkov)

Odhodki iz obveznega zavarovanja so:

  • pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
  • stroški poklicne rehabilitacije;
  • stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
  • prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
  • stroški delovanja zavoda;
  • drugi odhodki.
(sredstva za rekreativne, športne in kulturne dejavnosti
)

Zavod v skladu s finančnim načrtom in splošnimi akti, na podlagi javnega razpisa, namenja sredstva za promocijo in izvedbo rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih uživalcem pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije, organizirane na ravni države, ki zastopajo interese uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

II. poglavje: PRISPEVKI
(določitev in obračun prispevkov)

(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.

(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.

(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.

  1. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV
(osnove za osebe v delovnem razmerju)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:

  • zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
  • zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
  • zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust;
  • zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.

(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.

(2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovance iz 15. člena tega zakona se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prejšnjega odstavka zniža za 25 %.

(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.

(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april.

(7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.

(8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

  1. Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.
  2. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.
  3. Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.
  4. Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.
  5. Zavarovanci iz 15. člena tega zakona so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena.
  6. Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
  7. Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se zavarovanec lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen v skladu s prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska iz petega odstavka tega člena.
(osnova za prispevke iz drugega pravnega razmerja)

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka.

(osnova za zavarovanje po drugih predpisih)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.

(2) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila oziroma prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali po tem zakonu.

(3) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(4) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(5) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje svojega dela.

(6) Prispevek za osebe na poklicni rehabilitaciji, ki niso zavarovane na drugi podlagi, se ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije

(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)

Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.

(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje)

(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

(osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje)

V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega Statistični urad Republike Slovenije objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 378 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 125/2023 z dne 13.12.2023

      Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni v neskladju z Ustavo

    2. Uradni list RS, št. 125/2023 z dne 13.12.2023

      Odločba o ugotovitvi, da 396. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni v neskladju z Ustavo

    3. Uradni list RS, št. 125/2023 z dne 13.12.2023

      Odločba o ugotovitvi, da je 396. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v neskladju z Ustavo

    4. Uradni list RS, št. 74/2022 z dne 27.05.2022

      Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni v neskladju z Ustavo

    5. Uradni list RS, št. 171/2021 z dne 28.10.2021

      Odločba o ugotovitvi, da je bil 397. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v neskladju z Ustavo

    6. Uradni list RS, št. 59/2019 z dne 04.10.2019

      Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

    7. Uradni list RS, št. 1/2019 z dne 04.01.2019

      Odločba o ugotovitvi, da drugi stavek prvega odstavka 86. člena in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter 191. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

    8. Uradni list RS, št. 54/2017 z dne 29.09.2017

      Odločba o ugotovitvi, da četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

    9. Uradni list RS, št. 9/2017 z dne 24.02.2017

      Odločba o ugotovitvi, da je bil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča, sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani

    10. Uradni list RS, št. 42/2016 z dne 17.06.2016

      Odločba o ugotovitvi, da je bil peti odstavek 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, v katerem je določal, da imajo zavarovanci, ki so najmanj 10 let opravljali vojaško službo v Slovenski vojski ter ne nameravajo uveljaviti pravice do poklicne pokojnine, pravico zahtevati, naj se jim sredstva, ki jih imajo na računu pri skladu, izplačajo v enkratnem znesku šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z Ministrstvom za obrambo, v neskladju z Ustavo

    11. Uradni list RS, št. 35/2016 z dne 13.05.2016

      Odločba o ugotovitvi, da četrti in peti odstavek 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista v neskladju z Ustavo

    12. Uradni list RS, št. 34/2016 z dne 11.05.2016

      Valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo

    13. Uradni list RS, št. 44/2014 z dne 17.06.2014

      Avtentična razlaga petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ORZPIZ206)

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!