(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti. Pri uveljavitvi pravic na podlagi invalidnosti, nastali do 31. decembra 2012 se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.

(3) Upravičencem iz drugega odstavka tega člena, pri katerih je invalidnost nastala do 31. decembra 2012 ter upravičencem iz 391., 394. ali iz tretjega odstavka 395. člena tega zakona, se v primeru, če odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice ne dosega ali preseže znesek pokojnine, odmerjene od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene s tem zakonom in preračunane s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od tako preračunane najnižje ali najvišje pokojninske osnove.

(4) Upravičencem iz prejšnjega odstavka je zagotovljena najnižja pokojnina v višini, določeni v 39. členu tega zakona.