SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti členov 93 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (Mnenje z dne 11. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (UL C 175, 28.7.2009, str. 123.),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 83/181/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi področja uporabe člena 14(1)(d) Direktive 77/388/EGS glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 105, 23.4.1983, str. 38.) je bila večkrat bistveno spremenjena (Glej del A Priloge II.). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2) Na podlagi člena 131 in člena 143(b) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1.), države članice, brez poseganja v druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih predpišejo za, med drugim, namen preprečevanja možnega izogibanja ali zlorabe, oprostijo končni uvoz blaga, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev carin, ki ni predvidena v skupni carinski tarifi.

(3) Komisija mora na podlagi člena 145 Direktive 2006/112/ES Svetu predložiti predloge, ki so oblikovani za določanje davčnih pravil Skupnosti, ki pojasnjujejo področje uporabe oprostitev iz členov 143 in 144 omenjene direktive in natančna pravila za njihovo izvajanje.

(4) Kljub temu, da se zdi, da je zaželeno, da se doseže največja možna stopnja enotnosti med sistemom za carine in sistemom za davek na dodano vrednost, je treba pri uporabi sistema davka na dodano vrednost upoštevati razlike glede cilja in sestave med carinami in davkom na dodano vrednost.

(5) Treba je predvideti režim davka na dodano vrednost, ki se razlikuje glede na to ali je blago uvoženo iz tretjih držav ali iz drugih držav članic in do obsega, ki je potreben za uskladitev s cilji usklajevanja davkov. Oprostitve za uvoz se lahko odobrijo samo pod pogojem, da ne vplivajo na pogoje konkurence na domačem trgu.

(6) Določene oprostitve, ki se uporabljajo v državah članicah, izvirajo iz konvencij z drugimi državami članicami ali s tretjimi državami, ki ob upoštevanju njihovega namena zadevajo samo države članice podpisnice. Ni primerno opredeliti pogojev za odobravanje takih oprostitev na ravni Skupnosti. Zadevne države članice morajo imeti samo dovoljenje, da jih ohranijo.

(7) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv v nacionalno pravo, navedenimi v delu B Priloge II –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: