Ta zakon ureja udeležbo delavcev in delavk (v nadaljnjem besedilu: delavcev) pri dobičku družbe, vrste shem udeležbe pri dobičku, pogodbo ali sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, postopek za sklenitev pogodbe oziroma sprejem sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku in posebno davčno obravnavo.

(1) Ta zakon se uporablja za vse družbe, razen določb o delniški shemi, ki se uporabljajo samo za delniške družbe, in določb o družbeniški shemi, ki se uporabljajo samo za družbe z omejeno odgovornostjo.

(2) Ta zakon se uporablja le za udeležbo pri dobičku, pri kateri delež dobička, namenjen delavcem, ne presega 33 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu, in hkrati ne več kot 20 odstotkov bruto mase plač poslovnega leta, katerega dobiček se deli.

(1) Udeležba pri dobičku po tem zakonu je prostovoljna za delavce in družbo.

(2) Pravica do udeležbe pri dobičku ni prenosljiva.

(1) Vsi delavci morajo biti udeleženi pri dobičku pod enakimi pogoji.

(2) Udeležba pri dobičku ne sme posegati v že pridobljene pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Vsi udeleženci in organi, ki dajo pobudo oziroma sodelujejo pri pripravi in udeležbi pri dobičku, morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.

(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. »delavec« je fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v delovnem razmerju z družbo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi; za delavca se šteje tudi član poslovodstva, prokurist in izvršni direktor, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in na tej podlagi ni upravičen do udeležbe pri dobičku; za delavca se ne šteje fizična oseba, ki je hkrati pretežni lastnik družbe;
2. »pretežni lastnik družbe« ali »pretežna lastnica družbe« (v nadaljnjem besedilu: pretežni lastnik družbe) je fizična oseba, ki je sam neposredni ali posredni imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, na podlagi katerih ima najmanj 10 odstotkov glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu družbe; za pretežnega lastnika se šteje tudi zakonec ali zunajzakonski partner takšne fizične osebe;
3. »udeležba pri dobičku« je udeležba delavcev pri razdelitvi dobička družbe, ki je ugotovljen in razdeljen v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in se delavcem lahko zagotovi v denarju, delnicah ali družbeniških deležih;
4. »shema udeležbe pri dobičku« je način delitve dobička delavcem v skladu s tem zakonom;
5. »čisti poslovni izid« je čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe;
6. »delež dobička, namenjen delavcem«, je del dobička, ki se v skladu s tem zakonom nameni za udeležbo delavcev pri dobičku;
7. »pripadajoči znesek dobička« je znesek, ki je izražen v denarju in v okviru udeležbe pri dobičku pripada posameznemu delavcu;
8. »temeljni akt družbe« je statut ali družbena pogodba;
9. »bruto masa plač« je skupni znesek bruto plač in nadomestil plač vseh delavcev, ki bremenijo družbo v poslovnem letu;
10. »priznane finančne metode vrednotenja« so metode, ki jih družba ali neodvisni cenilec uporabi za strokovno določitev tržne vrednosti poslovnih deležev ob upoštevanju tržnih razmer, značilnosti družbe in ustaljenih praks finančne stroke;
11. »centralna depotna družba« je centralna depotna družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
12. »delnice« so navadne imenske delnice, ki so v celoti vplačane in katerih izdajatelj je družba, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
13. »povprečno število delavcev« je aritmetično povprečje mesečnega števila delavcev, ugotovljenega na zadnji dan posameznega meseca v poslovnem letu;
14. »družba« je kapitalska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
15. »reprezentativni sindikat« ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja reprezentativnost sindikatov;
16. »sklep o uporabi dobička« je sklep skupščine družbe, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s katerim skupščina odloči o uporabi bilančnega dobička za izplačila delavcem;
17. »sklep o udeležbi delavcev pri dobičku« je sklep skupščine iz 12. člena tega zakona, s katerim se udeležba pri dobičku uredi brez sklenitve pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku.

(2) Izrazi »poslovodstvo«, »prokurist« in »izvršni direktor«, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Družba lahko uveljavlja davčne ugodnosti po tem zakonu, če je povprečna mesečna bruto plača v družbi v poslovnem letu, za katerega se določa udeležba pri dobičku:

• višja od povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi dosega najmanj 70 % rasti povprečne mesečne bruto plače, ki so jo v predhodnem poslovnem letu dosegle družbe v istem oddelku standardne klasifikacije dejavnosti, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, ali
• višja od 120 % povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi presega povprečno letno stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji v predhodnem poslovnem letu, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije.

(1) Pogodba o udeležbi pri dobičku (v nadaljnjem besedilu: pogodba) je pogodba, s katero se uredi pravica delavca do udeležbe pri dobičku družbe in s katero se družba zaveže, da bo delavcu izplačala del dobička v skladu z dogovorjeno shemo udeležbe pri dobičku.

(2) Družba ima lahko hkrati sklenjeno le eno pogodbo po tem zakonu, ki velja za vse delavce. V okviru te pogodbe se lahko določijo ena ali več shem udeležbe pri dobičku, kot jih določa ta zakon, pri čemer mora vsaka shema veljati za vse delavce.

(3) Pogodba mora veljati za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca.

(4) Pogodba lahko določa, da mora biti delavec za pridobitev pravice do udeležbe pri dobičku v delovnem razmerju v družbi najmanj določeno obdobje v poslovnem letu, za katerega se izplačuje dobiček (v nadaljnjem besedilu: trajanje delovnega razmerja). Tako določeno obdobje ne sme presegati šestih mesecev.

(5) Pogodba mora vsebovati zlasti:

1. pogodbene stranke;
2. dogovorjene sheme udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto v skladu s 15. členom tega zakona;
3. delež dobička, namenjen delavcem;
4. merila za določitev pripadajočega zneska dobička, pri čemer razmerje med najvišjim in najnižjim pripadajočim zneskom ne sme presegati razmerja ena proti osem;
5. rok izplačila pripadajočega zneska;
6. pravila za izračun trajanja delovnega razmerja, če velja pogoj iz prejšnjega odstavka;
7. način in roke za uveljavitev pravice do izplačila pripadajočega deleža dobička oziroma pridobitve delnic ali družbeniških deležev ter posledice pri njihovem razpolaganju v skladu z 19. oziroma 22. členom tega zakona;
8. način obveščanja delavcev v zvezi z udeležbo pri dobičku;
9. način izračuna sorazmernega deleža pripadajočega zneska dobička ob delavčevi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;
10. pogoji in način razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe ter morebitno možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa;
11. čas veljavnosti pogodbe.

(1) Pobudo za sklenitev pogodbe lahko podajo delavci, poslovodstvo ter družbeniki ali delničarji.

(2) Delavci lahko pobudo iz prejšnjega odstavka podajo prek reprezentativnega sindikata v družbi, sveta delavcev ali delavskega zaupnika oziroma prek enega ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(3) Če pobudo dajo delavci, mora poslovodstvo v 15 dneh od prejema pobude oblikovati svoje mnenje z utemeljitvijo in z njim seznaniti delavce na način, kot ga določa zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4) Poslovodstvo lahko svoje mnenje z utemeljitvijo pošlje tudi skupščini, da se ta do pobude opredeli. Poslovodstvo lahko z delavci začne pogajanja za sklenitev pogodbe le, če je udeležba delavcev pri dobičku dovoljena v temeljnem aktu družbe ali če je skupščina o tem predhodno odločila s sklepom v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona. Če je poslovodstvo svoje mnenje z utemeljitvijo poslalo skupščini, mora ravnati v skladu z odločitvijo skupščine.

(5) V postopku za sklenitev pogodbe nastopajo na strani družbe poslovodstvo ali osebe, ki jih poslovodstvo za to pooblasti, na strani delavcev pa reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev ali delavski zaupnik ali eden ali več predstavnikov delavcev, ki jih delavci imenujejo na zboru delavcev.

(6) Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za eno ali več poslovnih let.

(7) Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za preteklo poslovno leto, če je sklenjena v poslovnem letu, v katerem je skupščina družbe sprejela sklep o uporabi dobička za to poslovno leto.

(1) Temeljni akt družbe mora v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določiti, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko dobiček v družbi uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku tudi, če temeljni akt tega izrecno ne določa, če tako odloči skupščina s posebnim sklepom.

(3) Na strani družbe odloča o sklenitvi pogodbe skupščina z navadno večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Sklep skupščine mora vsebovati tudi pooblastilo poslovodstvu za sklenitev pogodbe.

(1) V imenu delavcev sprejme sklep o sklenitvi pogodbe reprezentativni sindikat v družbi.

(2) Če je v družbi organiziranih več reprezentativnih sindikatov, odločajo o sklenitvi pogodbe skupaj.

(3) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe svet delavcev ali delavski zaupnik, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.

(4) Če v družbi ni organiziranega reprezentativnega sindikata niti sveta delavcev ali delavskega zaupnika, odločajo o sklenitvi pogodbe delavci neposredno na zboru delavcev, ki ga skliče poslovodstvo družbe. Sklep o sklenitvi pogodbe mora biti sprejet z večino glasov vseh delavcev v družbi.

(5) Sklep o sklenitvi pogodbe mora vsebovati tudi pooblastilo pooblaščeni osebi za sklenitev pogodbe in imenovanje skrbnika pogodbe.

(6) Iz zapisnika o sprejetju sklepa iz četrtega odstavka tega člena morajo biti razvidni kraj in datum sestanka zbora delavcev, izid glasovanja in ugotovitev predsedujočega zboru o sprejetju sklepa o sklenitvi pogodbe.

(1) Če v 45 dneh od podaje pobude pogodba iz 8. člena tega zakona ni sklenjena, lahko skupščina družbe na pobudo delavcev, poslovodstva, delničarja ali družbenika družbe sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, pri čemer se za postopek podaje pobude smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona.

(2) Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka poslovodstvo družbe pripravi načrt o delitvi dobička delavcem (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki mora upoštevati naslednja pravila:

• da udeležba delavcev pri dobičku velja za vse delavce, ki so bili v letu, za katerega se deli dobiček, v družbi zaposleni določeno obdobje, ki ne sme presegati šestih mesecev;
• določitev ene ali več shem udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto v skladu s 15. členom tega zakona;
• da se delavcem razdeli najmanj 5 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu;
• rok izplačila pripadajočega zneska;
• pogoji in način razpolaganja s poslovnimi deleži oziroma delnicami družbe ter morebitna možnost odkupa poslovnih deležev oziroma delnic s strani družbe, vključno z določitvijo načina oblikovanja cene odkupa.

(3) Načrt mora vsebovati tudi merila za določitev pripadajočega zneska dobička. Pri določitvi meril mora poslovodstvo upoštevati, da se najmanj 30 odstotkov in največ 90 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, razdeli glede na delež bruto mase plač posameznega delavca v skupni bruto masi plač za leto, za katerega se deli dobiček, ter da se najmanj 10 in največ 70 odstotkov tega deleža razdeli sorazmerno glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, za katerega se dobiček deli.

(4) Poslovodstvo lahko pri določitvi meril za razdelitev deleža dobička, namenjenega delavcem, poleg meril iz prejšnjega odstavka upošteva tudi naslednja dodatna merila:

• do 30 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, glede na doseženo povprečno oceno individualne delovne uspešnosti delavca za obravnavano poslovno leto;
• do 30 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem, glede na druga merila, ki jih določi poslovodstvo in morajo biti skladna z načinom določanja pripadajočega zneska dobička iz prejšnjega odstavka.

(5) Načrt, ki ni pripravljen v skladu s pravili iz tega člena, je ničen in ne more biti podlaga za udeležbo delavcev pri dobičku.

(1) Delavec pridobi pravico do udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto z dnem, ko skupščina družbe sprejme sklep o uporabi dobička, s katerim določi, da se del dobička nameni udeležbi delavcev pri dobičku, če posamezni delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice, določene s tem zakonom.

(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, določenimi s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali sklepom o udeležbi delavcev pri dobičku, sprejetim v skladu s tem zakonom.

(3) Pripadajoči znesek udeležbe pri dobičku se delavcu določi v skladu s pogodbo o udeležbi pri dobičku oziroma načrtom o delitvi dobička.

(4) Smrt delavca po pridobitvi pravice do udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto ne vpliva na obstoj te pravice.

(1) Po pridobitvi pravice do udeležbe pri dobičku v skladu s prejšnjim členom poslovodstvo družbe določi posameznemu delavcu pripadajoči znesek dobička na podlagi meril, določenih s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali načrtom o delitvi dobička, namenjenega delavcem.

(2) Družba mora delavca o višini pripadajočega zneska dobička obvestiti na pri delodajalcu običajen način najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma sprejemu sklepa o udeležbi delavcev pri dobičku.

(3) Izplačilo pripadajočega zneska dobička oziroma pridobitev delnic ali družbeniških deležev se izvede v rokih in na način, določenih s pogodbo o udeležbi pri dobičku ali načrtom o delitvi dobička, namenjenega delavcem, v skladu s tem zakonom.