Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Zakon o revidiranju - ZRev-1

RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO -

Velja od: Objavljeno:

Objavljeno v:

    1. Kazalo
1. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(Pojem revidiranja)

Revidiranje računovodskih izkazov po tem zakonu je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnejših pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: revidiranje).

2. člen
(Način revidiranja)

(1) Revidiranje mora potekati na način, določen s tem zakonom, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) ter mednarodnimi standardi revidiranja in mednarodnimi stališči o revidiranju, ki jih pri Mednarodnem združenju računovodij sprejema Mednarodni odbor za pravila revidiranja in drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: pravila revidiranja).

(2) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila pravne osebe.

3. člen
(Nadzor nad revidiranjem)

Nadzor nad revidiranjem opravlja inštitut.

4. člen
(Opravljanje storitev revidiranja)

(1) Storitve revidiranja lahko opravljajo samo:

  1. gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta (v nadaljnjem besedilu: revizijska družba),
  2. pooblaščeni revizor, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot svojo dejavnost, in je za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje inštituta (v nadaljnjem besedilu: samostojni revizor).

(2) Storitve revidiranja zadrug (zadružna revizija) lahko opravlja tudi zadružna zveza, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta.

(3) Naloge revidiranja iz 1. člena tega zakona lahko pri osebah iz prvega in drugega odstavka tega člena v imenu revizijske družbe oziroma kot samostojni revizor opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, vendar le v skladu z ravnijo njihove strokovne usposobljenosti in z ustreznimi delovnimi izkušnjami ter pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano.

(4) Določbe tega zakona o revizijski družbi se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega revizorja. Za zadružno revizijo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja tega zakona.

5. člen
(Strokovna področja, povezana z revidiranjem)

Strokovna področja, povezana z revidiranjem so:

  1. računovodstvo,
  2. poslovne finance,
  3. notranje revidiranje,
  4. revidiranje informacijskih sistemov,
  5. davčno proučevanje in svetovanje,
  6. ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.
6. člen
(Domače osebe, osebe držav članic in tuje osebe)

(1) Domača oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima bivališče na območju Republike Slovenije.

(2) Oseba države članice po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice Evropskih skupnosti, ki deluje v okviru Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) in fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice.

(3) Tuja država po tem zakonu je območje države, ki ni država članica.

(4) Tuja oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju tuje države, in fizična oseba, ki ima bivališče na območju tuje države.

7. člen
(Udeležba, kvalificirani delež in naložbe)

(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.

(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe.

(3) Naložba v posamezno osebo po tem zakonu je:

  1. neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe,
  2. neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba,
  3. terjatev do te osebe na podlagi kredita oziroma depozita oziroma drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu oziroma depozitu.
8. člen
(Povezane osebe)

(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.

(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:

  1. kot ožji družinski člani;
  2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
  3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
  4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 54/99 – ZFPPod – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
  5. kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

  1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
  2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
  3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
9. člen
(Posredna pridobitev)

(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.

(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.

2. INŠTITUT
2.1. Položaj in naloge inštituta
10. člen
(Inštitut)

(1) Inštitut je pravna oseba.

(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00 – odločba US – v nadaljnjem besedilu: ZZ), če ni v tem zakonu drugače določeno.

11. člen
(Ustanovitelji inštituta)

(1) Ustanovitelj inštituta je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

(2) Ustanovitelji inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut inštituta tako določa.

12. člen
(Naloge in pristojnosti inštituta)

(1) Inštitut opravlja naloge in pristojnosti na področju revidiranja in drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.

(2) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti:

  1. sprejema in objavlja naslednje strokovne standarde:
  • računovodske standarde,
  • standarde revidiranja,
  • poslovnofinančne standarde,
  • standarde notranjega revidiranja,
  • standarde revidiranja informacijskih sistemov,
  • standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
  1. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:
  • pooblaščeni revizor in revizor,
  • pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij oziroma nepremičnin oziroma strojev in opreme (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec);
  1. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 2. točke tega odstavka;
  2. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje:
  • storitev revidiranja,
  • nalog pooblaščenega revizorja in revizorja,
  • nalog pooblaščenega ocenjevalca;
  1. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:
  • preizkušeni notranji revizor,
  • preizkušeni računovodja,
  • preizkušeni poslovni finančnik,
  • preizkušeni revizor informacijskih sistemov;
  1. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz 5. točke tega odstavka;
  2. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
  3. vodi registre:
  • revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
  • pooblaščenih revizorjev in revizorjev,
  • pooblaščenih ocenjevalcev,
  • oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje inštitut;
  1. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev;
  2. opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom inštituta.
13. člen
(Statut inštituta ter tarifa in letno poročilo)

(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge inštituta ureja statut inštituta.

(2) Tarifa inštituta prične veljati, ko da nanjo soglasje Vlada Republike Slovenije.

(3) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo inštituta.

14. člen
(Objava standardov in splošnih aktov)

Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:

  1. standarde, ki jih sprejema,
  2. statut in tarifo, ki jo sprejema.
2.2. Organi inštituta
15. člen
(Organi inštituta)

Organi inštituta so:

  1. svet inštituta,
  2. direktor inštituta,
  3. revizijski svet,
  4. strokovni svet.
16. člen
(Svet inštituta)

(1) Inštitut upravlja svet inštituta.

(2) Svet inštituta:

  1. sprejema statut in druge splošne akte, ki jih sprejema inštitut,
  2. sprejema programe dela in razvoja inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,
  3. določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo inštituta,
  4. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev,
  5. določa tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja inštitut,
  6. opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom inštituta.

(3) Svet inštituta ima trinajst članov, od katerih imenujejo:

  • štiri člane ustanovitelji,
  • šest članov osebe, ki so vpisane v register pri inštitutu,
  • dva člana minister, pristojen za finance,
  • enega člana delavci inštituta.

(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

17. člen
(Direktor)

(1) Direktor inštituta vodi poslovanje inštituta in ga zastopa.

(2) Za direktorja inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
  2. da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje inštituta,
  3. da je državljan Republike Slovenije,
  4. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.

(3) Direktorja inštituta imenuje svet inštituta.

(4) Direktor inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.

18. člen
(Revizijski svet)

(1) Revizijski svet:

  1. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje:
  • dejavnosti revidiranja,
  • nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
  1. opravlja nadzor nad revidiranjem;
  2. sprejema standarde revidiranja in druga pravila revizijske stroke;
  3. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
  4. opravlja druge strokovne naloge, povezane z razvojem revizijske stroke.

(2) Revizijski svet ima devet članov. Direktor inštituta je po funkciji član revizijskega sveta, pet članov revizijskega sveta mora imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ostali trije člani – predstavniki zainteresiranih javnosti pa morajo imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.

(3) Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.

(4) Člane – tri predstavnike zainteresiranih javnosti imenuje minister, pristojen za finance, od tega dva na predlog Gospodarske zbornice Slovenije.

(5) Člani revizijskega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

19. člen
(Strokovni svet)

(1) Strokovni svet:

  1. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
  2. opravlja nadzor nad opravljanjem nalog iz 1. točke tega odstavka;
  3. sprejema naslednje strokovne standarde:
  • računovodske standarde,
  • poslovnofinančne standarde,
  • standarde notranjega revidiranja,
  • standarde revidiranja informacijskih sistemov,
  • standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
  1. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
  2. opravlja druge naloge in pristojnosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen tistih, za katere je na podlagi prvega odstavka 18. člena tega zakona pristojen revizijski svet.

(2) Strokovni svet ima enajst članov, od katerih jih devet imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje inštitut, dva člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev imenujejo visokošolske ustanove.

(3) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

20. člen
(Strokovne sekcije in druga delovna telesa)

Inštitut lahko svoje strokovno delo organizira v sekcijah oziroma drugih delovnih telesih za posamezna strokovna področja delovanja inštituta.

3. REVIDIRANJE
3.1. Potek revidiranja
21. člen
(Dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje)

(1) Uprava pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, mora pooblaščenim osebam revizijske družbe posredovati vso potrebno dokumentacijo in jim omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Pooblaščenim osebam revizijske družbe mora pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih prostorov.

(2) Za izvajanje revizije mora pravna oseba dati pooblaščenim osebam revizijske družbe na razpolago ustrezne prostore in pripomočke. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora pravna oseba na lastne stroške v primernem roku pooblaščenim osebam revizijske družbe dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.

(3) Kadar je za preizkus in oceno posameznih postavk v računovodskih izkazih potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga pooblaščeni revizor, mora pravna oseba na zahtevo revizijske družbe pridobiti strokovno mnenje oziroma cenitev strokovnjaka ustrezne stroke.

(4) Če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanje revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, mora pooblaščeni revizor to napisati v revizijskem poročilu.

22. člen
(Dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

(1) Revizijska družba mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.

(2) Uprava revizijske družbe, družbeniki, delničarji oziroma člani revizijske družbe, pooblaščeni revizorji, revizorji in drugi delavci revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanju storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:

  1. če nadzorni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad banko, zavarovalnico, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo, v skladu z zakonom, ki ureja ta nadzor, od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila,
  2. če je revizijska družba na podlagi zakona iz 1. točke tega odstavka o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu,
  3. če pravna oseba izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
  4. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
  5. če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo,
  6. če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva inštitut.
23. člen
(Opravljanje revidiranja)

(1) Revizijska družba mora revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja.

(2) Revizijska družba mora revizijsko dokumentacijo pripravljati in voditi v slovenskem jeziku.

(3) Revizijska družba mora hraniti revizijsko dokumentacijo pet let po opravljenem revidiranju. Način hranjenja revizijske dokumentacije določi inštitut.

24. člen
(Poročilo o revidiranju)

(1) Poročilo o dokončanem revidiranju s strokovnim mnenjem (v nadaljnjem besedilu: poročilo o revidiranju) mora sestaviti in podpisati pooblaščeni revizor.

(2) Poročilo o revidiranju mora obsegati:

  1. pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi, ki so bili predmet preizkušanja in prikažejo uporabljeni revizijski standardi oziroma navedejo razlogi, zaradi katerih ti standardi niso bili uporabljeni,
  2. pojasnilo o podlagi, na kateri so sestavljeni računovodski izkazi (računovodska načela in računovodski standardi),
  3. mnenje pooblaščenega revizorja o tem, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično finančno stanje in poslovni izid ter spremembe v finančnem položaju pravne osebe.

(3) Poročilo o revidiranju banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, zavarovalnice oziroma druge finančne organizacije mora vsebovati tudi podatke, določene z zakonom, ki ureja revidiranje teh oseb.

(4) Poročilo o revidiranju se označi z datumom, ko je bilo pri pravni osebi končano revidiranje.

(5) Poročilo o revidiranju domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tuje osebe na območju Republike Slovenije mora biti sestavljeno v slovenskem jeziku.

25. člen
(Mnenje pooblaščenega revizorja)

(1) Mnenje pooblaščenega revizorja mora obsegati oceno o stopnji resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov, in je lahko pritrdilno, s pridržkom ali odklonilno.

(2) S pritrdilnim mnenjem se oceni, da računovodskih izkazi resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid.

(3) Z mnenjem s pridržkom se izrazi pridržek glede resničnosti in poštenosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih.

(4) Z odklonilnim mnenjem se oceni, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni.

(5) Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanje revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom 21. člena tega zakona oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.

(6) V primerih iz tretjega do petega odstavka tega člena mora revizor v poročilu o revidiranju utemeljiti razloge za takšno mnenje oziroma za to, da je zavrnil izdelavo mnenja.

3.2. Pogoji revidiranja
26. člen
(Neodvisnost revidiranja)

Revizijska družba mora revidiranje v pravni osebi opravljati neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.

27. člen
(Prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi)

(1) Revizijska družba ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi:

  1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
  2. če ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
  3. če so osebe, ki so povezane s pravno osebo na način iz 5. točke drugega odstavka 8. člena tega zakona:
  • ožji družinski člani članov uprave, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
  • skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,
  1. če je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranost revidiranja.

(2) Pooblaščeni revizor oziroma revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v posamezni pravni osebi:

  1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
  2. če je povezan s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranost revidiranja.
28. člen
(Pogodba o revidiranju)

(1) Medsebojne pravice in obveznosti revizijske družbe in pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje, uredita stranki s pogodbo o revidiranju.

(2) Pogodba o revidiranju mora biti sklenjena v pisni obliki.

(3) S pogodbo o revidiranju ni mogoče izključiti obveznosti revizijske družbe, določene v 21. do 25. členu tega zakona.

(4) Določbe pogodbe o revidiranju, ki so v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, so nične.

(5) Cena za storitve revidiranja mora biti določena v skladu s smernicami za oblikovanje cen revizijskih storitev.

4. POOBLAŠČENI REVIZOR IN REVIZOR
29. člen
(Pooblaščeni revizor in revizor)

(1) Pooblaščeni revizor je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

(2) Revizor je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog revizorja.

30. člen
(Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja)

(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da ima univerzitetno izobrazbo,
  2. da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja, šteto po pridobitvi dovoljenja za opravljanje nalog revizorja,
  3. da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja,
  4. da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo,
  5. da obvlada slovenski jezik.

(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja dve leti od izdaje. Veljavnost dovoljenja se podaljša vsakič za dve leti, če imetnik dovoljenja opravi program dodatnega strokovnega izobraževanja po programu, ki ga določi inštitut.

31. člen
(Dovoljenje za opravljanje nalog revizorja)

(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da ima univerzitetno izobrazbo,
  2. da ima najmanj dvoletne delovne izkušnje na področju revidiranja oziroma notranjega revidiranja,
  3. da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja,
  4. da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo,
  5. da obvlada slovenski jezik.

(2) Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja določba drugega odstavka 30. člena tega zakona.

32. člen
(Poročanje)

(1) Pooblaščeni revizor in revizor mora revizijski družbi poročati o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil kvalificirani delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.

(2) Pooblaščeni revizor in revizor mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, oziroma o okoliščinah iz 2. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona.

33. člen
(Nadzor)

(1) Nadzor nad pooblaščenimi revizorji in revizorji opravlja inštitut.

(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 51., 52., 54., 56. in 58. člena tega zakona.

34. člen
(Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja)

(1) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja:

  1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
  2. če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo.

(2) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja, če pooblaščeni revizor oziroma revizor pri izvajanju nalog revizije:

  1. krši prepoved iz drugega odstavka 27. člena tega zakona,
  2. krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju pomanjkljivo oziroma zavajajoče,
  3. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
  4. ponavljajoče krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma pravila revidiranja.
35. člen
(Pogojni odvzem dovoljenja)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko inštitut hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni revizor oziroma revizor v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.

(2) Inštitut prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni revizor oziroma revizor v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.

36. člen
(Opomin)

Inštitut izreče pooblaščenemu revizorju oziroma revizorju opomin, če pooblaščeni revizor oziroma revizor krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.

5. REVIZIJSKA DRUŽBA IN SAMOSTOJNI REVIZOR
5.1. Statusne določbe
37. člen
(Uporaba določb)

Za revizijsko družbo oziroma samostojnega revizorja se uporabljajo določbe ZGD o gospodarskih družbah oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku, če ni v tem zakonu drugače določeno.

38. člen
(Pravno organizacijska oblika)

(1) Revizijska družba je lahko organizirana samo kot gospodarska družba po ZGD.

(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za poslovodje revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe, oziroma za samostojnega revizorja.

(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delničarje revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbenike revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.

(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na statut revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbeno pogodbo revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.

(5) Kadar se samostojni revizor po ZGD ne vpiše v sodni register, se določbe tega zakona o vpisu v sodni register smiselno uporabljajo za vpis v ustrezen drug register samostojnih podjetnikov.

39. člen
(Dejavnost revizijske družbe)

(1) Revizijska družba lahko opravlja samo storitve revidiranja.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko revizijska družba opravlja tudi storitve na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.

40. člen
(Delnice revizijske družbe)

Če je revizijska družba organizirana kot delniška družba, mora izdati imenske delnice.

41. člen
(Delničarji revizijske družbe)

(1) Imetniki delnic, na podlagi katerih so skupno udeleženi v kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe z najmanj 75%, morajo biti pooblaščeni revizorji, revizijske družbe, revizijske družbe držav članic in tuje revizijske družbe.

(2) Če inštitut oziroma pristojni nadzorni organ osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, oseba iz delnic, katerih imetnik je, nima nobenih pravic.

(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena odtuji delnice tretji osebi, ki ni oseba iz prvega odstavka tega člena, tako, da zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena v kapitalu oziroma pri upravljanju niso več udeležene z najmanj 75%, imetnik iz delnic, s pridobitvijo katerih je kršena določba prvega odstavka tega člena, nima nobenih pravic.

(4) V primeru iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izda inštitut odločbo, s katero ugotovi, da imetnik delnic nima nobenih pravic.

(5) Pred izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena mora dati inštitut imetniku delnic rok, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni, da se izjasni o razlogih.

(6) Tuja revizijska družba je po prvem odstavku tega člena lahko imetnik delnic samo, če so po pravu države sedeža tuje revizijske družbe, slovenske revizijske družbe lahko imetniki delnic revizijske družbe v državi sedeža tuje revizijske družbe.

42. člen
(Obveznosti delničarja)

(1) Delničar revizijske družbe mora revizijski družbi poročati:

  1. o naložbah, na podlagi katerih je posredno ali neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,
  2. če je delničar pravna oseba:
  • o spremembah imetnikov kvalificiranih deležev v tej pravni osebi,
  • o imenovanju in razrešitvi članov uprave in nadzornega sveta.

(2) Imetnik kvalificiranega deleža v revizijski družbi mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o povezanosti s pravno osebo, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, zaradi katerih bi revizijska družba kršila prepoved iz 27. člena tega zakona.

(3) Če delničar krši obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora revizijska družba nemudoma obvestiti inštitut.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 94 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezani predpisi
    1. Uradni list RS, št. 80/2008 z dne 08.08.2008

      Stališče 9 - Revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika

    2. Uradni list RS, št. 5/2007 z dne 19.01.2007

      Stališče 4 - Revizorjevi postopki in poročanje pri ustanovitveni reviziji

    3. Uradni list RS, št. 5/2007 z dne 19.01.2007

      Stališče 3 - Revizorjevo poročilo o povzetkih računovodskih izkazov

    4. Uradni list RS, št. 5/2007 z dne 19.01.2007

      Stališče 6 - Revizorjevi postopki in poročanje o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki

    5. Uradni list RS, št. 118/2005 z dne 27.12.2005

      Odločba o ugotovitvi, da člen 36...Zakona o revidiranju niso v neskladju z Ustavo...

Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!