(1) Ta zakon ureja:
- pobiranje davkov,
- pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za davek), državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov,
- varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter
- medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov.
(2) Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom, zakonom o obdavčenju ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) S tem zakonom se v slovenski pravni red prevzema vsebina naslednjih predpisov Evropske skupnosti:
- Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin, UL L 73 z dne 19. 3. 1976, s spremembami, ter Direktiva Komisije 2002/94/ES z dne 9. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, UL L 337 z dne 13. 12. 2002 - s I. poglavjem četrtega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami - z II. poglavjem četrtega dela tega zakona; Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in obdavčevanja zavarovalnih premij, UL L 336 z dne 27. 12. 1977, s spremembami - z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - z 10. podpoglavjem I. poglavja petega dela tega zakona;
- Direktiva Sveta 2003/49 z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe različnih držav članic, UL L 157 z dne 26. junija 2003 - s 359. členom tega zakona.

(1) Pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo, in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.
(2) Davek po tem zakonu je vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.
(3) Če ni s tem zakonom drugače določeno, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za:
- uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske skupnosti, ter
- prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom.
(4) Obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(5) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje prispevka za programe RTV Slovenija.
(6) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam, če je z zakonom o njihovi uvedbi tako določeno.
(7) Za zakone o obdavčenju se štejejo zakoni, ki uvajajo in urejajo davčno obveznost, vključno s predpisi Evropske skupnosti, ki se štejejo za del pravnega reda Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenije) Slovenije.

(1) Državni organi, pristojni za pobiranje davkov (v nadaljnjem
besedilu: davčni organ), po tem zakonu so:
1. Ministrstvo za finance;
2. Carinska uprava Republike Slovenije;
3. Davčna uprava Republike Slovenije;
4. in drugi državni organi, kadar v davčnih in drugih
stvareh odločajo o davkih.
(2) Kot davčni organ iz prvega odstavka tega člena se obravnava tudi nosilecjavnih pooblastil, če je z zakonom pooblaščen za pobiranje davkov in je zzakonom predpisano, da se za njihovo pobiranje uporabljajo določbe tega zakona.

(1) Davčni organ iz 4. člena tega zakona postopa po tem zakonu,
kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih
strank v postopku pobiranja davkov (v nadaljnjem besedilu: davčni postopek),
kadar nudi pomoč pri pobiranju davkov ali izmenjavi podatkov drugim državam
članicam EU, ali kadar izvaja mednarodno pogodbo o izogibanju dvojni
obdavčitvi, ki obvezuje Slovenijo.
(2) Po tem zakonu postopajo tudi nosilci javnihpooblastil, če so z zakonom pooblaščeni za pobiranje davkov, in je z zakonompredpisano, da se za njihovo pobiranje uporabljajo določbe tega zakona.

(1) Začetka in teka rokov za posamezna dejanja oziroma za
izpolnitev obveznosti po tem zakonu ali po zakonu o obdavčenju ne ovirajo
nedelje in državni prazniki oziroma drugi dela prosti dnevi v Sloveniji.
(2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državnipraznik ali drug dela prost dan v Sloveniji, se izteče rok za posamezna dejanjaoziroma za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če nis tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno. (2) Če je zadnji dan zakonsko predpisanega rokanedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se iztečerok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni stem zakonom ali z zakonom o obdavčenju določeno drugače.

(1) Zavezanec za davek ima pravico:
1. da je pravočasno in na primeren način obveščen o
spremembah v zakonih o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo
obdavčenja, ter da mu davčni organ pravočasno,najpozneje pa v 30 dneh po predložitvi vprašanja in vseh informacij, ki sorelevantne za pripravo pojasnila, posreduje pojasnila o načinu izvajanjaposameznih določb predpisov o obdavčenju,
2. do pojasnil informacij
o načinu izračunavanja in plačevanja davkov ter
3. do podatkov o stanju svojih davčnih obveznosti.
(2) Navodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabepredpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister, pristojen za finance,generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktorCarinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoča za ravnanje davčnega organav davčnem postopku. Navodila se objavijo na spletnih straneh izdajatelja. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Sistem informiranja mora biti
vzpostavljen na način, da omogoča vsem zavezancem za davek čim lažji, enoten in
sodoben dostop do informacij in zagotavlja enotno izvajanje zakonov o
obdavčenju in tega zakona.

Zavezanec za davek mora v napovedi oziromaobračunu davka navesti podatke, ki so resnični, pravilni in popolni glede naposamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.

II. poglavje
Davčna obveznost
3. podpoglavje
Način izpolnitve davčne obveznosti

(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davčni
zavezanec sam izračuna davek, ga izračuna v davčnem obračunu.
(2) Obliko davčnega obračuna, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za
izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka, predpiše minister ali ministrica
(v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance. Za podatke se štejejo
tudi vsi podatki iz evidenc, ki jih davčni zavezanec vodi v skladu z drugimi
predpisi in računovodskimi standardi, in iz poročil, ki jih davčni zavezanec
sestavlja v skladu s posebnimi predpisi in računovodskimi standardi.
(3) Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun pristojnemu davčnemu organu
na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z
zakonom o obdavčenju.
(4) Davčni obračun mora predložiti tudi davčni zavezanec, ki je v skladu z
zakonom o obdavčenju oproščen plačila davka, ter davčni zavezanec, ki ugotovi,
da davčna obveznost, niti terjatev iz naslova davka, ni nastala.
(5) V davčnem obračunu mora davčni zavezanec navesti podatke, ki soresnični, popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smespraviti v zmoto davčnega organa.

(1) Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more
predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog
s sklepom dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka.
(2) Za opravičljive razloge iz prvega odstavka tega člena se šteje višjasila ter drugi štejejo utemeljeni
razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in
preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku.
(3) Davčni zavezanec mora v predlogu iz prvega odstavka tega člena
navesti razloge iz drugega odstavka tega člena in jih dokazati, če dokazov ne
more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti.Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec vložitinajpozneje v osmih dneh po izteku roka, ki je predpisan za predložitev davčnegaobračuna, ter navesti rok, v katerem bo davčni obračun lahko predložil.Predlog iz prvega odstavka tega člena mora davčnizavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajativzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva,ko se je iztekel rok za predložitev obračuna.
(5) Če davčni zavezanec zamudi rok za vložitev predloga za predložitev davčnega
obračuna po izteku predpisanega roka iz četrtega odstavka tega člena, zaradi
zamude tega roka ne more predlagati, da mu davčni organ podaljša rok za
predložitev predloga iz prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni obračun, ki je predložen v skladu z dovoljenjem davčnega organa po
prvem odstavku tega člena, se šteje za pravočasno vloženega.
(7) Plačilo davka na podlagi davčnega obračuna, ki je predložen po izteku
predpisanega roka v skladu z dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega
člena, se glede obračunavanja obresti šteje kot odloženo plačilo.
(8) Rok za vrnitev davka na podlagi davčnega obračuna, predloženega v skladu z
dovoljenjem davčnega organa po prvem odstavku tega člena, se šteje od dneva, ko
davčni organ prejme davčni obračun.

(1) Če je s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju določeno, da davek za davčnega zavezanca izračuna, odtegne in plača plačnik davka (v nadaljnjem besedilu: davčni odtegljaj), plačnik davka izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka izračuna davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in davčne stopnje.
(2) Obliko obračuna davčnega odtegljaja, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja, predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, kot je določen v zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu.
(4) Plačnik davka mora predložiti obračun davčnih odtegljajev pristojnemu davčnemu organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
(5) Plačnik davka mora predložiti podatke iz obračuna davčnega odtegljaja tudi davčnemu zavezancu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
(6) V obračunu davčnega odtegljaja mora plačnik davka navesti podatke, ki so resnični, popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.
(6)(7) Ta člen se smiselno uporablja tudi za pravne naslednike oziroma skrbnike davčnih zavezancev oziroma njihovega premoženja.
(7)(8) Določbe 15. in 16. člena tega zakona se uporabljajo tudi za obračun davčnega odtegljaja.
(8)(9) Če plačnik predloži davčnemu organu popravljen obračun davčnega odtegljaja, mora tudi davčnemu zavezancu predložiti nove podatke iz obračuna davčnega odtegljaja o dohodku, o odtegnjenem in plačanem davčnem odtegljaju ter druge podatke, ki vplivajo na višino davčnega odtegljaja, če so ti podatki v popravljenem obračunu davčnega odtegljaja drugačni od podatkov v obračunu davčnega odtegljaja, ki se je popravljal.

(1) Zavezanec za davek mora v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost. Podatki v napovedi morajo biti resnični, pravilni in popolni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.
(2) Obliko in podatke, ki jih mora zavezanec za davek navesti v davčni napovedi za posamezne vrste davkov, predpiše minister, pristojen za finance.
(3) K vložitvi davčne napovedi morajo biti davčni zavezanci pozvani z javnim pozivom, če ni s tem zakonom drugače določeno. Poziv k vložitvi davčne napovedi davčni organ objavi najpozneje 60 dni pred iztekom roka za vložitev davčne napovedi.
(4) Zavezanec za davek mora vložiti davčno napoved pri pristojnem davčnem organu na način in v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov ali z zakonom o obdavčenju.
(5) Če je tako določeno s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, davčni organ ugotovi davek v odmerni odločbi, ne da bi bila davčna napoved vložena, če gre za davke, ki se odmerjajo od letne osnove.

(1) Davčna napoved, vložena v dveh mesecih po roku za vložitev davčne napovedi, se šteje za nepravočasno vloženo. Davčna napoved vložena kasneje se šteje za nevloženo.
(2) Zavezanec za davek, ki je iz opravičljivih razlogov zamudil rok za predložitev davčne napovedi, lahko pri pristojnem davčnem organu vloži predlog za naknadno predložitev davčne napovedi. V predlogu mora obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za svoje navedbe.
(3) Zavezanec za davek mora vlogi za naknadno vložitev davčne napovedi priložiti davčno napoved, ki ni bila vložena v roku, oziroma navesti rok, v katerem jo bo lahko predložil.
(4) Predlog za naknadno predložitev davčne napovedi mora zavezanec za davek vložiti v osmih dneh po izteku roka za predložitev davčne napovedi. Predlog za naknadno predložitev davčne napovedi mora zavezanec za davek vložiti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev davčne napovedi.
(5) Za opravičljive razloge iz drugega odstavka tega člena se šteje višja sila ter drugi štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec za davek ni mogel predvideti oziroma odvrniti, in preprečujejo sestavo oziroma vložitev davčne napovedi v predpisanem roku.
(6) Če zavezanec za davek zamudi rok za vložitev predloga za naknadno predložitev davčne napovedi, se zaradi zamude tega roka ne more vložiti predloga za naknadno vložitev davčne napovedi.
(7) Davčni organ odloči o predlogu s sklepom.
(8) Davčna napoved, vložena naknadno v skladu z dovoljenjem davčnega organa, se šteje za pravočasno vloženo.

(prednost dospele davčne obveznosti pred ostalimi dospelimi
obveznostmi zavezanca za davek)
(1) Pri poravnavi dospelih obveznosti zavezanca za davek iz njegovih
dohodkov, terjatev, premoženja in premoženjskih oziroma materialnih pravic ima
dospela davčna obveznost absolutno prednost pred ostalimi dospelimi obveznostmi
zavezanca za davek, ki se izterjujejo, razen pred dospelimi obveznostmi iz
naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega
zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti
preživljalca.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek poplačilo davčneobveznosti nima absolutne prednosti, kadar se poplačuje iz posamezne stvarioziroma pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezenregister.

(1) V primeru, ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi
davčno obveznost, se za čas od nastanka davčne obveznosti do izdaje odločbe
obračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, ki je
pretekel od nastanka davčne obveznosti, v višini, ki je veljala na dan nastanka
davčne obveznosti. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo
zamudne obresti.
(2) Kadar v primerih iz prejšnjega odstavka od nastankadavčne obveznosti do izdaje odločbe preteče več kakor eno leto, se obrestiobračunajo po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta.

(1) Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem
roku, se plačajo zamudne obresti po 0,04247 0,02986-odstotni
dnevni obrestni meri.
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko spremeni
višino obrestne mere iz prvega odstavka tega člena, če se spremenijo
gospodarske razmere v državi.Od zamudnih obresti, ki jih zavezanec za davek ni plačal, se ne zaračunazamudnih obresti. Od zamudnih obresti, ki jihzavezanec za davek ni plačal, in od denarnih kazni, glob ter stroškov postopkapobiranja davka se zamudne obresti ne zaračunavajo.(4) Od obresti, zaračunanih na podlagi petega odstavka 12. člena, 30.a in 38.člena, drugega odstavka 121. člena ter četrtega odstavka 142. člena tegazakona, se od zapadlosti dolga naprej obračunajo obresti po obrestni meri izprvega odstavka tega člena.
Davčni organ zavezancu za davek ne
zaračuna zamudnih obresti, dokler znesek obresti ne preseže 2.500 tolarjev.

Ne glede na prejšnji odstavek v
primeru pobiranja članskih prispevkov zbornic in prispevka za programe RTV
Slovenija znesek iz četrtega odstavka tega člena določajo prejemniki teh
prispevkov.
5. podpoglavje
Vračilo davka

(1) Zavezancu za davek, ki je na račun davka plačal več, kot je bil
dolžan plačati v skladu z zakonom, se preveč plačani znesek, ki presega 2.500
tolarjev, vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma
od dneva predložitve obračuna davka, če z zakonom ni drugače določeno.
(2) Če preveč plačani znesek davka iz prvega odstavka tega člena ne presega
2.500 tolarjev, se vrne na zahtevo zavezanca za davek v roku 30 dni od vložitve
zahteve, če z zakonom ni drugače določeno. Če zahteva ni podana, se preveč
plačani davek šteje v naslednja plačila ali v plačila druge vrste davkov. O tem
mora davčni organ obvestiti zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer
do 31. januarja za preteklo leto.
(3) Šteje se, da zahteva iz drugega odstavka tega člena ni podana, če ni podana
v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva vložitve obračuna davka,
če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu
je potekel rok za plačilo drugih davkov pri davčnem organu, vrne preveč plačani
davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem
organu, če ni z zakonom drugače določeno. O tem davčni organ z dopisom obvesti
zavezanca za davek najmanj enkrat letno, in sicer do 31. januarja za preteklo
leto.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sezavezancu za davek, ki mu je pretekel rok za plačilo globe in stroškov postopkao prekršku, za katere izvršbo je pristojen davčni organ, vrne preveč plačanidavek, zmanjšan za znesek neplačane globe in stroškov postopka, ki mu jepotekel rok plačila pri davčnem organu.
Po poteku roka iz prvega odstavka
tega člena oziroma, če zavezanec za davek zahteva vračilo davka po poteku roka
iz drugega odstavka tega člena, zavezancu za davek pripadajo zamudne obresti v
skladu z 31. členom tega zakona.
6. podpoglavje
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka
ter neizterljivost davka

(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka v primerih
ogroženosti preživljanja)
(1) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do enegaleta dveh let oziroma dovoli plačilo davka v
največ 12 mesečnih obrokih v obdobju 12 24 mesecev
ali določi, da se davčnemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se
s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in
njegovih družinskih članov.
(2) Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka
mora davčni zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ
odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc
drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega
zavezanca.
(3) Davčni organ odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni
od dneva prejema popolne vloge.
(4) Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog
plačila ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi,
določi minister, pristojen za finance, upoštevaje raven zadovoljevanja
minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s
predpisi na področju socialnega varstva.
(5) Davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega
plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka ali davčni
odtegljaj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance zadavek, ki so fizične osebe oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, inne izpolnjujejo pogojev za odlog ali obročno plačevanje na podlagi 37. členatega zakona.

(odlog in obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske
škode)Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do enegaleta oziroma dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih v obdobju 12mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti in izgubeprihodkov ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, iz razlogov, na kateredavčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, kot jeprenehanje poslovanja, in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanjedavka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejše kriterije zaugotavljanje hujše gospodarske škode določi minister, pristojen za finance.Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dvehlet oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti in izgubeprihodkov ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov, iz razlogov, na kateredavčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bidavčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitevhujše gospodarske škode. Podrobnejše kriterije in način ugotavljanja hujšegospodarske škode določi minister, pristojen za finance
(2) Vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačevanje davka mora davčni
zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Davčni organ odloči na podlagi
podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko
pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, iz katerih so razvidne
okoliščine za nastanek hujše gospodarske škode.
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni od
dneva prejema popolne vloge.
(4) Davčni organ ne more odobriti odloga in obročnega plačevanja davka v skladu
s tem členom za akontacije davka ali davčni odtegljaj, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo za zavezance zadavek, ki so pravne osebe oziroma združenja oseb po tujem pravu brez pravneosebnosti oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

(1) Za čas, ko je davčnemu zavezancu odloženo plačilo davka oziroma
dovoljeno obročno plačilo, se za odložen znesek davka oziroma neplačane davke
zaračunajo obresti po
slovenski medbančni obrestni meri za ročnost glede na čas, za katerega je bil
odobren odlog oziroma obročno plačilo, ki velja na dan izdaje odločbe o odlogu
oziroma obročnem plačilu.
(2) Kadar je odobren odlog plačila oziroma obročnoplačevanje davka za obdobje, daljše od 12 mesecev, se obresti obračunajo pomedbančni obrestni meri za ročnost enega leta.

(1) Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo
mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajem prenehal.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davek ne
odpiše, kadar je zavezanec za davek fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ali
kadar družbeniki zavezanca za davek tudi po prenehanju družbe odgovarjajo za
obveznosti družbe. V tem primeru davek, ki ni bil poplačan v stečajnem
postopku, preide na fizično osebo oziroma družbenike.
(3) Davek iz prvega odstavka tega člena se odpiše
oziroma davčna obveznost iz drugega odstavka tega člena preide na fizično osebo
oziroma družbenike z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v
ustrezen register.Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopkuprisilne poravnave ni bilo mogoče izterjati. Če se potrjena prisilna poravnavarazveljavi, se ponovno vzpostavi tudi obveznost za plačilo v skladu s temodstavkom odpisanega davka.Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku prisilneporavnave ni bilo mogoče izterjati, z dnem pravnomočnosti sklepa o potrditviprisilne poravnave.Davčni organ odpiše davek iz četrtegaodstavka tega člena z dnem potrditve prisilne poravnave.Če se potrjena prisilna poravnava razveljavi, se ponovnovzpostavi tudi obveznost za plačilo odpisanega davka, v skladu s četrtimodstavkom tega člena.

7. podpoglavje
Zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti

(1) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna (v
nadaljnjem besedilu: zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti) oziroma zavarovanje
plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem
besedilu: zavarovanje plačila davčne obveznosti), če je tako določeno z zakonom
o obdavčenju, ali če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih
podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu, utemeljeno pričakuje, da bo
zavezanec za davek onemogočil ali znatno otežil izpolnitev oziroma plačilo
davčne obveznosti.
(2) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti oziroma
zavarovanje plačila davčne obveznosti s sklepom, v katerem tudi določi vrsto
zavarovanja. Sklep mora biti obrazložen, pri čemer priizbiri vrste zavarovanja upošteva načelo sorazmernosti.
(3) Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se v
roku osmih dni vloži pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba zoper
sklep ne zadrži njegove izvršitve.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena davčni organ ne zahteva predložitve
zavarovanja, če bi se z izpolnitvijo te zahteve ogrozilo preživljanje davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma če bi se zavezancu za davek
povzročila hujša gospodarska škoda.

(1) Davčni organ lahko predlaga zavarovanje plačila davka tudi v
postopku davčne izvršbe, če oceni, da ni verjetno, da se bo davek lahko
poplačal iz denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri bankah oziroma
hranilnicah, denarnih terjatev dolžnika ali iz njegovega premičnega premoženja,
dolžnik pa je lastnik nepremičnega premoženja ali deleža v družbi.
(2) Davčni organ pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavaruje plačilo z
vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v
družbah.Zavarovanje iz drugega odstavka tega člena davčni organ predlaga pri sodiščuv skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.Zavarovanje iz drugega odstavka tega člena opravi davčni organ tako, dapošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčneobveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču inpredlaga vpis zastavne pravice.

(1) Z začasnim sklepom za zavarovanje lahko davčni organ:
1. naloži banki oziroma hranilnici, pri kateri ima
zavezanec za davek denarna sredstva, da denarnih sredstev zavezancu ne izplača,
zavezancu za davek pa prepove razpolaganje s temi sredstvi, pri čemer se
smiselno upoštevajo omejitve iz 146. člena tega zakona;
2. dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo
terjatve, ki jo ima zavezanec do njega, oziroma vrnitev stvari zavezancu ter
zavezancu za davek prepove, da sprejme poplačilo terjatve oziroma vračilo
stvari; ali
3. zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z
njegovimi premičninami, pri čemer se smiselno upoštevata 163. in 164. člen tega
zakona, nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah.
(2) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali
prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje
pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo
zaznambo v njem vsebovane prepovedi.
(3) Zaznamba iz drugega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na
predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če
predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz
50. člena tega zakona.
(4) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek prepove
razpolaganje z deleži, ki jih ima v družbah, davčni organ nemudoma pošlje
pristojnemu registrskemu organu oziroma klirinško depotni družbi, ki v njem
vsebovano prepoved po uradni dolžnosti vpišeta v predpisan register.
(5) Vpis iz četrtega odstavka tega člena se izbriše iz zadevnega registra na
predlog davčnega organa, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če
predlogu priloži potrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz
50. člena tega zakona.
(6) Začasni sklep za zavarovanje, s katerim sezavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi premičninami,davčni organ nemudoma pošlje upravljavcu registra neposestnih zastavnih pravic,ta pa po uradni dolžnosti vpiše v register zaznambo omejitve ali prepovedi iztega sklepa.(7) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz registra na predlog davčnegaorgana, lahko pa tudi na predlog zavezanca za davek, če predlogu priložipotrdilo davčnega organa o sprejemu instrumenta zavarovanja iz 50. člena tegazakona.
8. podpoglavje
Zastaranje

(1) Pravica do odmere davka zastara v petih letih po potekukoledarskega leta, v katerem bi bilo treba ugotoviti davek.(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih po poteku koledarskegaleta, v katerem bi ga bilo treba izterjati.(3) Pravica davčnega zavezanca do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžanplačati, zastara v petih letih po poteku koledarskega leta, v katerem je bildavek plačan.(1) Pravica do odmere davka zastara v petihletih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati ali odtegniti.(2) Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilotreba plačati.(3) Pravica zavezanca za davek do vračila plačanega davka, ki ga ni bil dolžanplačati, zastara v petih letih od dneva, ko ga je plačal.

(1) Tek zastaranja pravice do odmere davka pretrga vsako uradno
dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je zavezanec za
davek obveščen.
(2) Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje
davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.
(3) Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka pretrga vsako uradno
dejanje davčnega organa ali vsako dejanje, ki ga zavezanec za davek opravi pri
davčnem organu z namenom, da doseže vračilo davka.
(4) Po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni
rok, vendar pravice do odmere davka, do izterjave davka in do vračila davka ni
v nobenem primeru več možno uveljaviti, ko poteče deset let od koledarskegaleta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje odtrenutka, ko je prvič začelo teči zastaranje.

III. poglavje
Informacije in dokumentacija

(1) Na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma
naročnikom storitev in drugim osebam, mora izdajatelj navesti svojo davčno
številko. Davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika storitev pa mora
navesti, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom.
(2) Fizična oseba mora predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v
vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi.
Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
(3) Vsaka oseba mora ob odprtju računa pri banki ali hranilnici ali pri
izvajalcu plačilnega prometa po zakonu, ki ureja plačilni promet, predložiti
svojo davčno številko, razen če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register,
ni vpisana v davčni register.
(4) Fizični osebi ni treba predložiti davčne številke v skladu z drugim
odstavkom tega člena, če v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, ni
vpisana v davčni register, če prejme dohodke od druge fizične osebe ali če je
na drugačen način zagotovljena evidenca o teh dohodkih.Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih izčetrtega odstavka tega člena fizični osebi ni potrebno predložiti davčneštevilke. Davčne številke tudi ni treba predložitiizplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizičniosebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, inslovenske davčne številke nima ter gre za dohodek, pridobljen na mednarodnihprireditvah, oziroma za dohodek, ki ga je pridobila kot udeleženec posebne igrena srečo.(6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, moraizplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj paosebno ime, rojstne podatke, stalno oziroma začasno prebivališče in drugepodatke, ki omogočajo identifikacijo nerezidenta.

(1) Izvajalci plačilnega prometa:
1. smejo, razen v primerih izpetega oziroma šestega odstavka 66. člena tega zakona, odpirati
transakcijske račune pravnih in fizičnih oseb le ob predložitvi davčne številke
prosilca;
2. smejo izvršiti predložene plačilne naloge za plačilo
davkov samo, če je na njih navedena davčna številka zavezanca za davek in drugi
podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet, potrebni za plačevanje
in razporejanje javnofinančnih prihodkov;
3. morajo predložene plačilne naloge za plačilo davkov
izvrševati isti dan, ko je bil sprejet nalog za plačilo, razen če je bil nalog
za plačilo preklican ali je prenehal veljati.
(2) Izvajalci plačilnega prometa morajo davčnemu organu
pošiljati podatke o transakcijskih računih oseb in o poslovanju preko
transakcijskih računov. Minister, pristojen za finance, določi roke, vsebino in
način pošiljanja teh podatkov.
IV. poglavje
Dajanje podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov
ter varovanje podatkov
2. podpoglavje
Varovanje podatkov

(1) Davčni organ mora kot zaupna varovati vsa dejstva, okoliščine,
podatke (vključno s podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, in podatki,
ki se štejejo za zaupne po drugih predpisih), odločitve in druge dokumente, ki
se nanašajo na posameznega zavezanca za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna tajnost).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za davčnotajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni zzakonom, ki ureja poslovni register.

(1) Davčni organ sme razkriti naslednje podatke o zavezancu za davek
v primerih, pod pogoji in na način, določen z zakonom o obdavčenju:
1. osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča
(stalno ali začasno) ter davčno številko;
2. ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen
sedež in naslov ter davčno številko;
3. identifikacijsko številko za DDV; datum vpisa
oziroma izbrisa zavezanosti za DDV;
4. identifikacijsko številko zavezanca za trošarine;
datum vpisa oziroma izbrisa zavezanosti za trošarine.
(2) Oseba, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali
postopku pred sodiščem, je upravičena, da ji davčni organ razkrije, poleg
podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, tudi naslednje podatke o
zavezancu za davek:
1. podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku
preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov;
2. podatek o tem ali je zavezanec za davek predložil
davčno napoved oziroma obračun davka, ali ne.
(3) Do razkritja podatkov iz prejšnjega odstavka jeupravičena tudi uradna oseba, ki vodi upravni postopek, če so ti podatkipotrebni za ugotavljanje dejanskega stanja v postopku, v katerem je zavezanecza davek, na katerega se podatki nanašajo, udeležen kot stranka.
Davčni organ na podlagi
obrazloženega zahtevka osebe iz drugega ali tretjega odstavka
tega člena razkrije podatke iz drugega odstavka tega člena brez soglasja
oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se nanaša
zahtevek.

(1) Generalni davčni urad oziroma Generalnicarinski urad sme razkriti podatke o davčnem dolgu, firmi in sedežu zavezancaza davek, ki je poslovni subjekt po zakonu, ki ureja poslovni register, če jedavčni postopek pravnomočno končan ali če je zavezanec za davek obveznostugotovil v obračunu davka. Oseba, ki zahteva to informacijo, mora izkazatiinteres za seznanitev, pri čemer mora v zahtevi navesti konkretnega zavezancaza davek.(2) Podatke o nepravočasno poravnanem davčnem dolgu oseb iz prvega stavka tegačlena, katerih skupna višina presega 1 milijon tolarjev, smeta organa iz prvegaodstavka razkriti osebam, ki za to pisno izrazijo poslovni ali javni interes.

Davčni organ vsaki fizični osebi na njenozahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidskozavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih zazaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačaloziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba.

(1) Davčni organi si medsebojno avtomatsko ali na zahtevo razkrijejo
podatke, ki jih pridobivajo po tem zakonu, zakonu o obdavčenju ali mednarodnih
pogodbah, ki obvezujejo Slovenijo, ki so davčna tajnost in jih potrebujejo za
izvajanje svojih nalog v zvezi z davki, za pobiranje katerih so pooblaščeni z
zakonom.
(2) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu Državnemu
zboru in delovnim telesom Državnega zbora, Ustavnemu sodišču, Računskemu
sodišču in Varuhu človekovih pravic, če je razkritje potrebno za izvajanje z
zakonom predpisanih pristojnosti teh organov in institucij.
(3) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu policiji,
državnemu tožilstvu, državnemu pravobranilstvu, in sodišču sodišču in upravni inšpekciji, če ti organi
potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih ti vodijo v okviru svojih
pristojnosti.
(4) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu Uradu za
preprečevanje pranja denarja, če gre za preprečitev in odkritje pranja denarja
ali kaznivih dejanj v zvezi s pranjem denarja.
(5) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu Slovenski
obveščevalno-varnostni službi, če so ti podatki potrebni za izvajanje nalog,
določenih z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno službo.
(6) Davčni organ sme razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu
Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo, če so ti podatki potrebni
za izvajanje nalog, določenih z zakonom, ki ureja pristojnosti
Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo.
(7) Davčni organ sme samoupravni lokalni skupnosti o posameznem davčnem
zavezancu razkriti podatke, ki se nanašajo na davke, ki pripadajo samoupravni
lokalni skupnosti, na davke, ki jih v skladu z zakonom o obdavčenju predpišejo
lokalne samoupravne skupnosti, oziroma podatke, ki so potrebni za uvedbo in
odmero samoprispevka.
(8) Davčni organ sme Jamstvenemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije
razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu, ki jih sklad potrebuje pri
odločanju o pravici do nadomestila preživnine in podatke, potrebne za izterjavo
izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški.
(9) Podatki, ki so davčna tajnost, se smejo razkriti samo na podlagi
obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene
osebe oziroma osebe, ki samostojno vodi postopek. Iz obrazložitve zahtevka mora
biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki.

Ne glede na prejšnji člen sme davčni organrazkriti podatke, ki so davčna tajnost, policiji oziroma državnemu tožilstvu,če se v davčnem postopku ugotovi, da bi lahko bili izpolnjeni znaki kaznivegadejanja.

(1) Vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka,kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek ter izdatki zaupravne takse ter za pravno zastopanje in strokovno pomoč. (2) Stroški davčnega organa, kot so: potni stroškiuradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase, obrazce inpodobno, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčniorgan, ki je začel davčni postopek. (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena gredostroški, nastali od vložitve pravnega sredstva, v breme stranke, če se jepostopek končal za stranko neugodno, ali če se izkaže, da ga je ta povzročila ssvojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek v zvezi s pravnim sredstvom zastranko končal ugodno, gredo stroški v breme davčnega organa, razen osebnih stroškovstranke (stroški za njen prihod, izguba zaslužka in izguba časa) in stroškovpooblaščencev ter strokovnih pomočnikov, razen če je določitev pooblaščenca instrokovnega pomočnika predpisana s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju. (4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega členaplača stroške postopka v vsakem primeru udeleženec v postopku, če jih jepovzročil po svoji krivdi.
V. poglavje
Dokazovanje