Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Objavljeno v: Uradni list RS, št. 112/2024 z dne 27.12.2024
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
Kolektivna pogodba velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:
55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
55.201 – Počitniški domovi in letovišča
55.202 – Turistične kmetije s sobami
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov
55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.104 – Začasni gostinski obrati
56.105 – Turistične kmetije brez sob
56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 – Druga oskrba z jedmi
56.300 – Strežba pijač
77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
92.001 – Dejavnost igralnic
92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
93.110 – Obratovanje športnih objektov
93.120 – Dejavnost športnih klubov
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
93.190 – Druge športne dejavnosti
93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
93.291 – Dejavnost marin
93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kolektivna pogodba velja tudi za agencijske delavce.
(2) Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v vsebini in obsegu, kot je določeno s to pogodbo.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne osebe in prokuriste, razen če njihova pogodba o zaposlitvi ne določa drugače.
(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. 12. 2028.
(2) Normativni del kolektivne pogodbe, katerega sestavni del je tudi tarifni del skupaj s prilogo 1, se uporablja še 12 mesecev po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3) Kolektivna pogodba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati s 1. 1. 2025.
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji, se rešujejo v skladu z zakonom.
(1) Stranki te kolektivne pogodbe lahko za razlago določb normativnega dela te kolektivne pogodbe ustanovita 4-člansko strokovno komisijo. Vsaka stran imenuje po dva predstavnika. Komisija odloča s soglasjem.
(2) Komisija se mora do prejetega vprašanja opredeliti v roku 30 dni od prejema. Komisija za razlago kolektivne pogodbe uredi svoje delo s poslovnikom.
(3) Razlage komisije pomenijo priporočen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca.
– Izraza »delodajalec« in »delavec« sta opredeljena v ZDR-1. * Nepremični delovni čas je fiksni delovni čas prihoda in odhoda z dela. * Premični delovni čas je gibljiv delovni čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda določen v razponu. * Deljeni delovni čas je delovni čas, ki se deli največ na dva dela. * Izmenski delovni čas je delo, ki se ponavljajoče ponavlja v dveh oziroma treh izmenah. * Pod delovno dobo pri zadnjem delodajalcu po tej kolektivni pogodbi se šteje neprekinjena kot tudi prekinjena delovna doba, dosežena pri zadnjem delodajalcu, vendar le v primerih prekinitev, ki niso posledica volje ali krivde delavca. V delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in v primeru, ko gre za spremembo delodajalca v skladu z ZDR-1.
Akti, pogodbe o zaposlitvi, organizacija dela, oblikovanje in posredovanje pisnih in ustnih delovnih navodil se izvaja v slovenskem jeziku.
(1) Delodajalec mora, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, izvajati ukrepe in zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo, vključno s pisnim obveščanjem in dajanjem navodil, preprečevanjem nevarnosti pri delu, z ustrezno organiziranostjo delovnega procesa in delovnega okolja ter s potrebnimi materialnimi sredstvi, zlasti na naslednje načine:
- Pred nastopom dela in ves čas trajanja delovnega razmerja mora delavce seznanjati z nevarnostmi pri delu, s pravicami in z obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
- Delavcem je dolžan zagotavljati usposabljanje za varno in zdravju neškodljivo opravljanje dela, pravilno uporabo predpisanih sredstev (kot npr. osebne varovalne, delovne opreme za osebno varnost pri delu in drugo: pravilne postopke ravnanja in nudenja prve pomoči v primeru nesreče ali poškodbe pri delu).
- Uporabo in vzdrževanje predpisanih uniform in druge delovne opreme delodajalec uredi v posebnem pravilniku.
- Zagotoviti mora predhodne in obdobne zdravniške preglede delavcev ter delavcu povrniti vse nastale stroške v zvezi z odrejenimi oziroma zahtevanimi zdravniškimi pregledi.
- Priskrbeti mora osebno varovalno in delovno opremo delavcev ter jo redno vzdrževati.
- Razvijati mora usklajeno politiko varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč organizacijo dela, socialne odnose in vplive delovnega okolja.
- Omogočati mora sodelovanje reprezentativnega sindikata in sveta delavcev, če je ta organiziran, pri vseh vprašanjih varnega in zdravega dela v skladu z veljavnim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu.
- Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zmanjševanje tveganja nasilja s strani tretjih oseb.
- Delodajalec sprejme in izvaja ukrepe za zaščito delavcev pred nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ter drugi načini zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni.
Delavci so dolžni spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu in ukrepe delodajalca za zagotavljanje le-teh ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. V ta namen morajo zlasti:
- Uporabljati varnostne naprave ter predpisana sredstva in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
- Odzivati se na zdravniške preglede v skladu z oceno tveganja in zakonom.
- Takoj obvestiti delodajalca o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil varnost in zdravje njih oziroma drugih oseb.
- Odkloniti delo: če niso bili predhodno seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu; če njim ali drugim osebam grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje; če niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi; če opazijo znake bolezni; če iz razlogov na strani delodajalca niso opravili prepisanega zdravniškega pregleda.
(1) Posebno varstvo uživajo delavci, ki jih kot varovane opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v obsegu in na način, kot določajo predpisi, če posamezne pravice v tej kolektivni pogodbi niso ugodneje urejene.
(2) Delodajalec si mora prizadevati, da delavcem – staršem otrok do dopolnjenega 15. leta – zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri izrabi letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.
(1) Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(2) Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.
(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:
- poskusno delo (če se zahteva),
- informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe, oziroma mora biti na razpolago delavcu na dostopnem mestu.
(4) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh.
(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte iz 10. člena Zakona o delovnih razmerjih v enem izvodu na pisno zahtevo sindikata obvezno posreduje sindikatu pri delodajalcu, drugi izvod pa hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.
(1) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.
(2) Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
- Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.
- Če bi se razdalja do kraja opravljanja dela podaljšala tako, da bi bil kraj opravljanja dela oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja opravljanja dela ni javnega prevoza pa z osebnim prevoznim sredstvom.
- Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.
(3) Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca, do katerih pot na delo in z dela v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja opravljanja dela ni javnega prevoza pa z osebnim prevoznim sredstvom, ne traja dlje kot tri, če gre za starša samohranilca, ki neguje in varuje otroka do treh let starosti, pa ne dalj kot dve uri z ustreznim prevoznim sredstvom, razen v primeru podanega soglasja.
(1) Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti:
- v primeru nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;
- v primeru okvare delovnih naprav;
- v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;
- v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;
- v primeru izjemnih elementarnih nesreč;
- v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;
- v času odpovednega roka;
- neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;
- v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba.
(2) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(3) Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 80 delovnih dni v letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
(5) Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.
Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko določenih primerih ter v primeru:
- poskusnega dela,
- sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,
- zaposlitve pripravnika,
- zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma izrabe letnega dopusta pri delodajalcu,
- da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona,
- izpolnitve obveznosti delodajalca, kot izhaja iz pogodbe o štipendiranju.
(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.
(2) Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe.
(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
- za dela od prvega do tretjega tarifnega razreda – 1 mesec,
- za dela v četrtem tarifnem razredu – 2 meseca,
- za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,
- za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,
- za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.
(3) Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v pogodbi o zaposlitvi.
(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:
- za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,
- za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,
- za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.
(3) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.
(5) Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.
(6) Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.
Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.
Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 12 mesecev.
V primerih iz 85. in 86. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član je, oziroma svet delavcev, če ni član sindikata. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve vabila na zagovor.
(1) Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:
- nagrado za opravljeno delo v skladu z določili tega člena,
- seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
- zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
- ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
- prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.
(2) Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe ZDR-1 o delu otrok, mlajših od 15 let.
(3) Nagrada za opravljeno delo za dijake na praksi znaša:
- letnik = 180,00 EUR
- letnik = 230,00 EUR
- in naslednji letniki = 280,00 EUR
(4) Nagrado za opravljeno delo za študente na praksi je enotna za vse letnike študija ter znaša 330,00 EUR.
(5) Nagrada iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se uveljavi za dijake in študente, ki se v 1. letnik vpišejo v šolskem oziroma študijskem letu 2025/2026 ali kasneje. Za dijake in študente, ki so se vpisali pred tem letom, velja nagrada v višini, ki jo določa vsakič veljavna uredba vlade RS o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(6) Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.
(7) Dijaki in študenti imajo pravico do nagrade tudi, če prejemajo štipendijo.
Delodajalec mora delavcu – mentorju – zagotoviti dodatno strokovno usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 56 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.